Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čas zadržanja na zdravljenju je strokovno vprašanje, sodišče pa je tudi v tem navedlo utemeljene razloge, ki temeljijo na izvedenskem mnenju.
Čas zadržanja na zdravljenju je strokovno vprašanje, sodišče pa je tudi v tem navedlo utemeljene razloge, ki temeljijo na izvedenskem mnenju.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebi A. A. (v nadaljevanju zadržana oseba oziroma oseba) omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) ter se oseba zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike B. še najdalj do 21. 5. 2025 (II. točka izreka).
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebi A. A. (v nadaljevanju zadržana oseba oziroma oseba) omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) ter se oseba zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike B. še najdalj do 21. 5. 2025 (II. točka izreka).
2.Zoper sklep se pritožuje zadržana oseba po odvetnici. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
2.Zoper sklep se pritožuje zadržana oseba po odvetnici. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
Zadržana oseba se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je za njeno zdravljenje potrebno prisilno zadržanje v UPKB. Prav tako se ne strinja, da je njeno zadržanje na zdravljenju upravičeno še najdalj do 21. 5. 2025. Obdobje je premalo dorečeno in določno, po drugi strani pa bistveno predolgo in posledično posega v njene ustavne pravice in svoboščine. Obdobje zadržanja najdalj do 21. 5. 2025, ni ustrezno določeno niti preverljivo. Kaj pomeni termin "še najdalj do 21. 5. 2025", ni jasno in se tega ne da preveriti. Ni torej jasno, ali to pomeni do takrat ali do kateregakoli dneva pred tem.
Zadržana oseba se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je za njeno zdravljenje potrebno prisilno zadržanje v UPKB. Prav tako se ne strinja, da je njeno zadržanje na zdravljenju upravičeno še najdalj do 21. 5. 2025. Obdobje je premalo dorečeno in določno, po drugi strani pa bistveno predolgo in posledično posega v njene ustavne pravice in svoboščine. Obdobje zadržanja najdalj do 21. 5. 2025, ni ustrezno določeno niti preverljivo. Kaj pomeni termin "še najdalj do 21. 5. 2025", ni jasno in se tega ne da preveriti. Ni torej jasno, ali to pomeni do takrat ali do kateregakoli dneva pred tem.
Če je imelo sodišče v mislih obdobje, ki traja najmanj do 21. 5. 2025, je takšno obdobje bistveno predolgo in za tako dolgo prisilno zadržanje ni podlage. Iz obrazložitve sodišča izhaja, da je potrebno zadržanje za obdobje štirih tednov, utemeljitev tako dolgega zadržanja je tudi v tem, da naj bi se v tem času osebi izvedla diagnostika. Po njenem mnenju razlog za tako dolgo prisilno zadržanje ne more biti v tem, da je zaradi morebitnih nediagnosticiranih telesnih bolezni potrebna diagnostika. Tudi če bi bili pregledi potrebni, čakalne vrste za pregled in obravnave ne more biti v breme osebi, ki se jo prisilno zadrži. Splošno znano je, da pregledov in slikanj ni mogoče izvesti v kratkem roku, to pa ne more iti v breme posameznika, ki je proti svoji volji prisilno zadržan v instituciji. Za potrebe, da se osebi uvede oziroma prilagodi ustrezna medikamentozna terapija, po presoji osebe prav tako ni potrebno tako dolgo obdobje prisilnega zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom.
Če je imelo sodišče v mislih obdobje, ki traja najmanj do 21. 5. 2025, je takšno obdobje bistveno predolgo in za tako dolgo prisilno zadržanje ni podlage. Iz obrazložitve sodišča izhaja, da je potrebno zadržanje za obdobje štirih tednov, utemeljitev tako dolgega zadržanja je tudi v tem, da naj bi se v tem času osebi izvedla diagnostika. Po njenem mnenju razlog za tako dolgo prisilno zadržanje ne more biti v tem, da je zaradi morebitnih nediagnosticiranih telesnih bolezni potrebna diagnostika. Tudi če bi bili pregledi potrebni, čakalne vrste za pregled in obravnave ne more biti v breme osebi, ki se jo prisilno zadrži. Splošno znano je, da pregledov in slikanj ni mogoče izvesti v kratkem roku, to pa ne more iti v breme posameznika, ki je proti svoji volji prisilno zadržan v instituciji. Za potrebe, da se osebi uvede oziroma prilagodi ustrezna medikamentozna terapija, po presoji osebe prav tako ni potrebno tako dolgo obdobje prisilnega zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom.
3.Pritožba ni utemeljena.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.V skladu s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva aline prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).
4.V skladu s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva aline prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).
5.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v izpodbijanem sklepu navedlo izčrpne razloge o vseh odločilnih dejstvih in utemeljeno ugotovilo, da obstojijo vsi zahtevani pogoji za sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča. Sodišče druge stopnje razloge sodišča prve stopnje sprejema kot pravilne ter se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje.
5.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v izpodbijanem sklepu navedlo izčrpne razloge o vseh odločilnih dejstvih in utemeljeno ugotovilo, da obstojijo vsi zahtevani pogoji za sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča. Sodišče druge stopnje razloge sodišča prve stopnje sprejema kot pravilne ter se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje.
6.Oseba sicer navaja le, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je za njeno zdravljenje potrebno prisilno zadržanje v UPKB ter nasprotuje določenemu roku njenega zadržanja na zdravljenju, sicer pa ne izpodbija utemeljenih ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z odločilnimi dejstvi in zaključki: da je pri osebi podana duševna motnja (akutna psihotična motnja, ki je prava in huda duševna bolezen); da je zaradi akutnega poslabšanja duševne bolezni pri osebi hudo motenja presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja in do svojega stanja nima uvida; da pod vplivom bolezenskih simptomov oseba ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje ter tudi življenje in zdravje drugih (v svojem psihičnem stanju se ogroža v prometu, v vremenskih okoliščinah, zaradi nezdravljenja psihotične motnje obstaja tveganje, da se bolezen kronificira in v možganih povzroči nepovratne strukturne spremembe, ki osebo invalidizirajo in povzročijo sekundarni kognitivni upad, hud upad funkcionalnosti ter istočasno slabšajo odziv na zdravljenje z zdravili in s tem možnost remisije, torej stanja brez simptomov, pod vplivom bolezenskih simptomov je prišlo do heteroagresije med njo in možem); da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj milejši ukrepi zdravljenja ne pridejo v poštev, ker oseba zaradi nekritičnosti do narave bolezni in teže poslabšanja v njih ne zmore sodelovati.
6.Oseba sicer navaja le, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je za njeno zdravljenje potrebno prisilno zadržanje v UPKB ter nasprotuje določenemu roku njenega zadržanja na zdravljenju, sicer pa ne izpodbija utemeljenih ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z odločilnimi dejstvi in zaključki: da je pri osebi podana duševna motnja (akutna psihotična motnja, ki je prava in huda duševna bolezen); da je zaradi akutnega poslabšanja duševne bolezni pri osebi hudo motenja presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja in do svojega stanja nima uvida; da pod vplivom bolezenskih simptomov oseba ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje ter tudi življenje in zdravje drugih (v svojem psihičnem stanju se ogroža v prometu, v vremenskih okoliščinah, zaradi nezdravljenja psihotične motnje obstaja tveganje, da se bolezen kronificira in v možganih povzroči nepovratne strukturne spremembe, ki osebo invalidizirajo in povzročijo sekundarni kognitivni upad, hud upad funkcionalnosti ter istočasno slabšajo odziv na zdravljenje z zdravili in s tem možnost remisije, torej stanja brez simptomov, pod vplivom bolezenskih simptomov je prišlo do heteroagresije med njo in možem); da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj milejši ukrepi zdravljenja ne pridejo v poštev, ker oseba zaradi nekritičnosti do narave bolezni in teže poslabšanja v njih ne zmore sodelovati.
7.Konkretizirano oseba izpodbija le odločitev in zaključke sodišča, da je njeno zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom potrebno za štiri tedne oziroma najdalj do 21. 5. 2025, vendar so tudi te pritožbene navedbe neutemeljene. Ne drži navedba, da takšen termin ni zadosti določen oziroma da je nepreverljiv ter nejasen. Termin najmanj do 21. 5. 2025 pomeni, da se oseba zadrži na zdravljenju najdalj do tega datuma (in ne dlje), kar je tudi v skladu s prvim odstavkom 71. člena ZDZdr. Ta namreč določa, da psihiatrična bolnišnica osebo, če se njeno zdravstveno stanje toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
7.Konkretizirano oseba izpodbija le odločitev in zaključke sodišča, da je njeno zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom potrebno za štiri tedne oziroma najdalj do 21. 5. 2025, vendar so tudi te pritožbene navedbe neutemeljene. Ne drži navedba, da takšen termin ni zadosti določen oziroma da je nepreverljiv ter nejasen. Termin najmanj do 21. 5. 2025 pomeni, da se oseba zadrži na zdravljenju najdalj do tega datuma (in ne dlje), kar je tudi v skladu s prvim odstavkom 71. člena ZDZdr. Ta namreč določa, da psihiatrična bolnišnica osebo, če se njeno zdravstveno stanje toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
8.Neutemeljena je tudi navedba, da je rok štirih tednov bistveno predolg. Čas zadržanja na zdravljenju je strokovno vprašanje, sodišče pa je tudi v tem navedlo utemeljene razloge, ki temeljijo na izvedenskem mnenju. Pravilno je tako sledilo mnenju izvedenke glede roka štirih tednov. Kot je navedla izvedenka, je namreč takšen čas potreben iz razloga diagnostike razlogov duševne motnje (klinično psihološki pregled, magnet glave) ter uvedbe oziroma prilagoditve ustrezne medikamentozne terapije. Ob opisani klinični sliki je predviden potrebni čas zadostnega učinka zdravil za vzpostavitev remisije štiri tedne, kar je odločilno in utemeljuje določen čas pridržanja. Ne gre torej za to, da bi bila razlog za določen čas zadržanja le diagnostika razlogov duševne motnje. Očitki o nesorazmernosti posega in prekomernem posegu v človekove pravice in temeljne svoboščine osebe se tako izkažejo za neutemeljene.
8.Neutemeljena je tudi navedba, da je rok štirih tednov bistveno predolg. Čas zadržanja na zdravljenju je strokovno vprašanje, sodišče pa je tudi v tem navedlo utemeljene razloge, ki temeljijo na izvedenskem mnenju. Pravilno je tako sledilo mnenju izvedenke glede roka štirih tednov. Kot je navedla izvedenka, je namreč takšen čas potreben iz razloga diagnostike razlogov duševne motnje (klinično psihološki pregled, magnet glave) ter uvedbe oziroma prilagoditve ustrezne medikamentozne terapije. Ob opisani klinični sliki je predviden potrebni čas zadostnega učinka zdravil za vzpostavitev remisije štiri tedne, kar je odločilno in utemeljuje določen čas pridržanja. Ne gre torej za to, da bi bila razlog za določen čas zadržanja le diagnostika razlogov duševne motnje. Očitki o nesorazmernosti posega in prekomernem posegu v človekove pravice in temeljne svoboščine osebe se tako izkažejo za neutemeljene.
9.Kljub temu, da oseba sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, torej tudi glede odločitve v I. točki izreka, tj. glede omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov (tretji odstavek 64. člena ZDZdr v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), glede te odločitve ne poda nobene pritožbene navedbe. Tudi pri preizkusu sklepa v tem delu glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, sodišče druge stopnje ni ugotovilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka, sodišče prve stopnje pa je tudi v tem delu pravilno uporabilo materialno pravo.
9.Kljub temu, da oseba sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, torej tudi glede odločitve v I. točki izreka, tj. glede omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov (tretji odstavek 64. člena ZDZdr v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), glede te odločitve ne poda nobene pritožbene navedbe. Tudi pri preizkusu sklepa v tem delu glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, sodišče druge stopnje ni ugotovilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka, sodišče prve stopnje pa je tudi v tem delu pravilno uporabilo materialno pravo.
10.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, uradno upoštevnih kršitev določb postopka pa ni storilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).
10.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, uradno upoštevnih kršitev določb postopka pa ni storilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).
11.O stroških odvetnice, postavljene po uradni dolžnosti, bo odločilo sodišče prve stopnje.
11.O stroških odvetnice, postavljene po uradni dolžnosti, bo odločilo sodišče prve stopnje.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 71, 71/1
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 71, 71/1
Pridruženi dokumenti:*
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.