27. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. ob Ž. ter C. C. iz Z., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v V., na seji senata 9. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 220/97 z dne 12. 11. 1999 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve š. 0011/3a-XVII-327. 763 z dne 28. 11. 1996 in z odločbo Upravne enote Radlje ob Dravi št. 208-80/96 z dne 7. 8. 1996 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 621/2004 z dne 11. 1. 2006 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 220/97 z dne 16. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožniki so predlagali obnovo sodnega postopka – upravnega spora, pravnomočno končanega s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 220/97 z dne 12. 11. 1999. V tem postopku je sodišče preizkušalo zakonitost odločbe Ministrstva za notranje zadeve, ki je zavrnilo pritožbo enega od pritožnikov zoper odločbo upravnega organa prve stopnje o tem, da se njihov pravni prednik po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28. 8. 1945 dalje, ni štel za jugoslovanskega državljana, ob svoji smrti dne 19. 10. 1994 pa ni bil državljan Republike Slovenije. Upravno sodišče je predlog za obnovo sodnega postopka zavrglo. Tako odločitev je utemeljilo z navedbo, da predlagatelji kot obnovitveni razlog navajajo nova dejstva in dokaze, ki bi sicer morda lahko bili podlaga za obnovo upravnega postopka, v katerem se je ugotavljalo državljanstvo pravnega prednika, ne morejo pa biti razlog za obnovo sodnega postopka, ker Upravno sodišče v tem postopku samo ni ugotavljalo dejanskega stanja. Tudi Vrhovno sodišče je štelo, da v upravnem sporu, katerega obnovo so predlagali pritožniki, sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, zaradi česar je kot pravilno ocenilo njegovo stališče, da pritožniki ne navajajo razlogov, ki bi lahko bili po Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) podlaga predlogu za obnovo postopka. Pritožbo pritožnikov je zato zavrnilo.

2.Z ustavno pritožbo pritožniki izpodbijajo v izreku navedene sodne in upravne odločbe. Zatrjujejo kršitev drugega odstavka 14. člena ter 22. in 33. člena Ustave. Kršitvi načela enakosti pred zakonom ter pravice do zasebne lastnine in dedovanja pritožniki utemeljujejo z navedbo, da je bil njihov denacionalizacijski zahtevek zavrnjen kot posledica ugotovitve, da njihov pravni prednik ni bil jugoslovanski državljan, do te ugotovitve pa naj bi prišlo zaradi uporabe določbe prvega odstavka 9. člena (v povezavi s tretjim odstavkom 63. člena) Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – ZDen), pri čemer za to zakonsko določbo navajajo, da je neustavna. Kršitev človekove pravice do enakega varstva pravic pritožniki utemeljujejo z navedbo, da je Upravno sodišče z izpodbijano sodbo samo odločilo o stvari, s čimer naj bi jim bila odvzeta pravica, da dokazujejo dejstva in okoliščine, ki so odločilna za uporabo 9. in 12. člena ZDen.

B.

3.V delu, kjer pritožniki izpodbijajo upravni odločbi in sodbo Upravnega sodišča, s katerimi je bilo odločeno o državljanstvu pravnega prednika pritožnikov (prva točka izreka), Ustavno sodišče njihovih očitkov ni posebej preizkušalo. V tem delu je bila ustavna pritožba vložena, ne da bi pritožniki predhodno izčrpali pravno sredstvo (pritožbo), ki so ga imeli na razpolago zoper sodbo Upravnega sodišča, zaradi česar je treba tako pritožbo na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) zavreči.

4.Pritožniki Upravnemu in Vrhovnemu sodišču, ki sta odločali o dovolitvi obnove sodnega postopka (druga točka izreka), očitajo kršitev drugega odstavka 14. člena in 33. člena Ustave. Te očitke deloma utemeljujejo z navedbami, ki se nanašajo na upravne in sodne odločitve glede zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka. V postopku, kjer sta bila izdana izpodbijana sodna sklepa, o denacionalizacijskem zahtevku sodišči nista odločali. Odločali sta le o tem, ali dovoliti obnovo sodnega postopka, kjer se je odločalo o vprašanju državljanstva pravnega prednika pritožnikov. Zato v tem delu ustavne pritožbe zatrjevanih kršitev teh dveh človekovih pravic s temi navedbami ni mogoče utemeljiti. Za utemeljitev kršitev teh dveh pravic tudi ne zadostuje zatrjevanje, da je določba prvega odstavka 9. člena ZDen neustavna, saj je sodišči pri svojem odločanju nista uporabili. Kot neutemeljen pa je treba zavrniti tudi očitek o kršitvi človekove pravice iz 22. člena Ustave v delu ustavne pritožbe, kolikor se ta nanaša na navedena sodna sklepa. Sodišču, ki predlog za obnovo sodnega postopka zavrže zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev za obnovo in ki to razumno utemelji, ni mogoče očitati, da je kršilo pravico do enakega varstva pravic.

5.Iz razlogov, navedenih v prejšnjih dveh točkah tega sklepa, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na odločbe, navedene v prvi točki izreka, zavrglo, v delu, ki se nanaša na sklepa, navedena v drugi točki izreka, pa ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan