Jedro

Ne glede na slab dohodkovni položaj se predlog stranke za oprostitev plačila sodnih taks lahko zavrne že glede na vrednost strankinega premoženja. Vrednost obeh pritožničinih avtomobilov sicer res ni visoka, vendar pa je poleg vrednosti premoženja, s katerim razpolaga stranka, treba upoštevati tudi, za kakšno vrsto premoženja gre in kakšna je njegova uporabna vrednost za preživljanje stranke in njenih družinskih članov.

S prodajo enega avtomobila bi pritožnica lahko pridobila sredstva za plačilo 148,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnice) za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v tem upravnem sporu v znesku 148,00 EUR. V II. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je ugodilo pritožničinemu predlogu za obročno plačilo sodne takse in pritožnici odobrilo plačilo navedene sodne takse v dveh obrokih, tako da prvi obrok v višini 74,00 EUR zapade v plačilo 10. 4. 2013, drugi obrok v višini 74,00 EUR pa 10. 5. 2013. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je oprostitev plačila sodnih taks v celoti možna le, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje pritožnice pa niso izpolnjeni niti pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse, saj že število in vrednost nepremičnin ter petih osebnih vozil kažeta na premoženjsko stanje, ki je daleč od socialne ogroženosti. Oprostitev plačila sodnih taks je po presoji prvostopenjskega sodišča namenjena zgolj tistim strankam, ki so v tako šibki socialni situaciji, da brez oprostitve nikakor ne bi mogle uresničiti pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Glede na pritožničino nizko dohodkovno stanje pa so izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse, saj bi bila s takojšnjim plačilom takse za tožbo v upravnem sporu občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se pritožnica preživlja.

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožnica pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da so tri osebna vozila, ki jih je prvostopenjsko sodišče upoštevalo pri presoji pritožničinega premoženjskega stanja, zarubljena in od 7. 2. 2014 dalje v posesti izvršitelja, zato pritožnica z njimi ne more razpolagati. Glede dveh stanovanj, ki sta v lasti njenega moža, pojasnjuje, da s tem premoženjem ne more razpolagati in ga odtujiti, saj je pri nepremičninah v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka v korist RS. Prav tako pri presoji pogojev za oprostitev ni mogoče upoštevati štirih delnic pritožničinega moža, saj mu je bilo vse premoženje odvzeto v okviru kazenskega postopka, pritožnica pa njegovih vrednostnih papirjev tudi ne more unovčiti, saj so pisani na njegovo ime. Glede na njeno premoženjsko stanje meni, da bi jo bilo treba oprostiti plačila sodnih taks tako za tožbo kot tudi za pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in jo oprosti plačila sodnih taks.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZST-1 po uveljavitvi novele ZST-1B, ki velja od 10. 8. 2013 dalje(1),v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

6. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da glede na pojasnjeno (novo) ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in dejstvo, da pritožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, v obravnavani zadevi ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Po uveljavitvi novele ZST-1B namreč zakon razlikuje med oprostitvijo plačila sodnih taks v celoti in delno oprostitvijo njihovega plačila(2), pri čemer je lahko v celoti oproščena plačila le stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so tako lahko le delno oproščene plačila sodnih taks.(3)

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je pravilen tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji niti za delno oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi pisne izjave o pritožničinem premoženjskem stanju (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), ki jo je pritožnica priložila predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, iz katere izhaja, da pritožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči. Iz navedene izjave tudi izhaja, da pritožnica ne prejema plače oziroma drugega mesečnega dohodka, da je lastnica dveh avtomobilov letnik 2001 in 2003 v skupni vrednosti 10.000,00 EUR, drugega premoženja večje vrednosti pa nima. Iz predloženih bančnih izpiskov je razvidno, da je imela pritožnica na dan 31. 12. 2013 na treh tekočih računih, odprtih pri N., d. d., S., d. d., in A., d. d., sredstva v skupni višini 367,68 EUR.

8. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o tem, da pritožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, oprlo na ugotovitev, da je njen mož lastnik dveh stanovanj v skupni vrednosti 192.478,00 EUR ter lastnik štirih delnic Zavarovalnice Triglav, ki so bile na dan 12. 3. 2014 vredne 87,20 EUR. Pritožnica in njen mož imata skupaj pet avtomobilov v skupni vrednosti okoli 167.000,00 EUR.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sicer utemeljen pritožbeni ugovor, da pritožnica z nepremičninami, ki sta vknjiženi na ime njenega moža N. Đ., pri katerih je v korist RS v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka, dejansko ne more razpolagati in na ta način pridobiti sredstev za plačilo sodne takse. Nepremičnine naj bi ne glede na podatke zemljiške knjige, kjer je kot lastnik vpisan le pritožničin mož, sicer bile skupno premoženje pritožnice in njenega moža, vendar zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev predloga za delno oprostitev plačila sodnih taks. Nepremičnin, ki sicer imajo tržno vrednost, vendar pa z njimi dejansko ni mogoče razpolagati, zaradi česar ne obstaja realna možnost za unovčenje tega premoženja zaradi plačila sodne takse, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče upoštevati pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodnih taks.

10. Vrhovno sodišče tudi meni, da prvostopenjsko sodišče pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks ne bi smelo upoštevati niti štirih delnic pritožničinega moža. Stališče sodišča prve stopnje, da so delnice premoženje, ki ga je mogoče hitro unovčiti in s tem pridobiti sredstva (tudi za plačilo sodne takse), je sicer pravilno, vendar pa je treba v obravnavani zadevi upoštevati, da so bile navedene delnice pritožničinemu možu v kazenskem postopku odvzete, tako da z njimi dejansko ne more razpolagati.

11. Glede lastništva petih avtomobilov Vrhovno sodišče pojasnjuje, da treh avtomobilov, ki so zarubljeni in od 7. 2. 2014 dalje v posesti izvršitelja, ni mogoče upoštevati kot premoženja, ki bi ga pritožnica lahko unovčila za pridobitev sredstev za plačilo sodne takse, saj z zaseženimi avtomobili ne more razpolagati.

12. Ne glede na navedeno pa ima pritožnica po lastnih navedbah v lasti še dva avtomobila, katerih vrednost se lahko upošteva pri presoji pritožničinega premoženjskega stanja, saj gre za premoženje, ki bi ga pritožnica lahko unovčila in tako pridobila sredstva (tudi za plačilo sodne takse). V upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo stališče, da se predlog stranke za oprostitev plačila sodnih taks n

e glede na njen slab dohodkovni položaj lahko zavrne že glede na vrednost strankinega premoženja (prim. npr. sklep I Up 355/2013 z dne 10. 10. 2013). Vrednost obeh avtomobilov sicer res ni visoka, vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča poleg vrednosti premoženja, s katerim razpolaga stranka, treba upoštevati tudi, za kakšno vrsto premoženja gre in kakšna je njegova uporabna vrednost za preživljanje stranke in njenih družinskih članov. Po presoji Vrhovnega sodišča bi pritožnica s prodajo enega avtomobila lahko pridobila sredstva za plačilo 148,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje. S plačilom navedenega relativno nizkega zneska sodne takse pa ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnica oziroma njeni družinski člani. Glede na navedeno v obravnavani zadevi tudi po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni pogoji pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.

13. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

14. O novem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je pritožnica podala v obravnavani pritožbi, ni bilo treba odločati, ker se glede na določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača. 15. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Op. št. (1) : V obravnavani zadevi je taksna obveznost nastala z vložitvijo tožbe dne 7. 2. 2014. Op. št. (2) : Glej tudi Poročevalec DZ, letnik 2013, datum objave: 28.6.2013, str. 27. Op. št. (3) : Ker v obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi bil premoženjski položaj stranke tako slab, da bi dejansko izpolnjevala pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, in bi zavrnitev njenega predloga zgolj zaradi tega, ker nima odločbe pristojnega organa, lahko pomenila kršitev načela enakosti, se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do ustavne skladnosti prvega odstavka 11. člena ZST-1 v smislu vložene zahteve za oceno ustavnosti (prim. sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1/2014 z dne 14. 4. 2014 in sklep Ustavnega sodišča RS U-I-85/14-7 z dne 22. 5. 2014).