Jedro

Dolžnik ni uspel izkazati, da obveznosti po izvršilnem naslovu ne bi več mogel izpolniti zaradi izročitve stroja tretji osebi, zato s temi navedbami tudi ni uspel izpodbiti pravilnosti sklepa o določitvi sodnih penalov.

Sodni penali morajo biti določeni v višini, ki bo na dolžnika vplivala tako, da bo izpolnil obveznost, in morajo predstavljati resno denarno grožnjo, ki naj prisili dolžnika k izvršitvi pravnomočne sodbe. Znesek mora biti torej tako visok, da predstavlja ustrezen pritisk na dolžnika in preprečuje, da bi se dolžniku glede na vsebino njegove obveznosti bolj splačalo plačevati sodne penale kot pa izpolniti samo obveznost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I., II., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: "I. Dolžnik je dolžan v dodatnem roku 8 dni od vročitve tega sklepa, oziroma, če je vloženo pravno sredstvo zoper ta sklep, od prejema odločbe o pravnem sredstvu, izročiti upniku premičnino, tj. vozilo za razminiranje Samson 300, tov. št.: 000/01, leto izdelave: 2021, št. motorja: ...

II. V primeru, da dolžnik v dodatnem roku 8 dni ne bo izpolnil obveznosti, je dolžan za vsak zamujeni dan od dneva, ko se izteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti, do dne ko izpolni svojo obveznost, oziroma do dneva vložitve predloga za izvršbo, plačati upniku sodne penale v višini 5.000,00 EUR dnevno, na fiduciarni račun pooblaščenega odvetnika A. A., št. računa: SI56 000, odprt pri banki Banki d.d. III. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 895,97 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od poteka roka dalje do plačila.

IV. Dolžnik sam krije svoje stroške vloge z dne 20. 9. 2023. V. Upnik sam krije svoje stroške vloge z dne 10. 10. 2023."

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je nesporno, da sta stranki sklenili podjemno pogodbo za izdelavo stroja, pri čemer je upnik naročil njegovo izdelavo, dolžnik pa je stroj izdelal, dobavil material in izvedel dela. Skupni znesek del in materiala dolžnika znaša 147.762,00 EUR, skupaj z DDV pa 180.269,64 EUR. Dolžnik je upniku poslal predračun 001-2022 z dne 19. 9. 2022, vendar upnik kljub temu, da je dolžnika pozival na izstavitev računa, zneska ni plačal. Dolžnik je namesto računa izdal predračun zato, ker je upnik hotel račun, da bi poračunal vstopni davek, medtem ko bi dolžnik moral plačati DDV ob riziku, kdaj bo račun s strani upnika dejansko plačan. Bojazen dolžnika se je izkazala za resnično, saj upnik predračuna še vedno ni plačal. Upnik je torej v zamudi s plačilom za opravljeno delo in material, zato je vsekakor obema strankama v interesu čimprejšnja prodaja stroja, navedbe, da dolžnik to ovira, pa so neizkazane in laž. Stroj je po podatkih trga vreden približno 300.000,00 EUR, kar pomeni, da ima dolžnik nasprotno terjatev do upnika v polovici vrednosti stroja. Zaradi nerealizacije prodaje tretje osebe se stroj nahaja na naslovu dolžnika po volji in želji upnika, kar bi potrdil B. B., ki pa ga sodišče ni zaslišalo. V vmesnem času si je upnik stroj s kupcem že dvakrat ogledal, dolžnik je stroj pripravil na ogled in opravil prezentacijo, zato so navedbe v smislu onemogočanja izročitve stroja in posledično tudi sodni penali neupravičeni. Dolžnik predlaga ugoditev pritožbi in zavrnitev sklepa ter priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Glede na pritožbene navedbe in pravni interes je štelo, da ga dolžnik izpodbija v I., II., III. in IV. točki izreka, ki so zanj neugodne (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Upnik je 24. 8. 2023 vložil predlog za določitev sodnih penalov na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 557/2022 z dne 24. 11. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 663/2023 z dne 15. 6. 2023, s katero je bila ugotovljena lastninska pravica upnika na premičnini - vozilu za razminiranje Samson 300, tov. št.: 000/01, leto izdelave 2021, št. motorja ..., ter dolžniku naloženo, da to premičnino izroči upniku. Upnik je navedel, da mu dolžnik kljub večkratnim pozivom premičnine še ni izročil, zato naj mu sodišče naloži, da to stori v dodatnem roku 8 dni ter mu v nasprotnem primeru naloži v plačilo sodne penale v višini 5.000,00 EUR za vsak dan zamude.

7. Dolžnik je v odgovoru na predlog upnika navedel, da je sicer lastninska pravica upnika na stroju nesporna, ni pa podana pasivna legitimacija dolžnika, saj je dolžnik po nalogu upnika oziroma B. B., ki je lastnik 100% poslovnega deleža upnika, stroj ponudil v prodajo tretji osebi in mu ga po nalogu upnika tudi izročil, zato ga nima več v posesti in je zahtevek za sodne penale neupravičen. V dokaz je predlagal zaslišanje B. B. in se skliceval na pisno izjavo B. B. o predaji stroja in o soglasju k prodaji.

8. Ker dolžnik ob tem pisne izjave B. B. ni predložil, ga je sodišče z dopisom z dne 22. 9. 2023 pozvalo, naj to stori v roku 3 dni. Dolžnik je dopis prejel 26. 9. 2023, nanj pa se ni odzval in navedene izjave ni predložil. 9. Sodišče je nato odgovor dolžnika poslalo v izjavo upniku, ki je v vlogi z dne 10. 10. 2023 dolžnikove navedbe prerekal kot neresnične. Ponovil je, da je dolžnika večkrat pozval k izročitvi stroja, dolžnik pa tega ni storil in stroj še vedno hrani in ga poseduje. Upnik je prerekal navedbe, da naj bi B. B. podal soglasje k prodaji in izročitvi stroja tretji osebi, ki so neizkazane, ter navedel, da za kaj takega B. B. niti nima pooblastil. Pojasnil je še, da gre za zelo specifično premičnino, ki je na trgu ni mogoče enostavno prodati, za nakup se zanima Republika Slovenija, ki bi stroj donirala v Ukrajino, s prodajo stroja pa bo upnik lahko poplačal svoje dolgove. Vztrajal je pri določitvi sodnih penalov.

10. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. in II. točki izreka sledilo upnikovemu predlogu in dolžniku določilo rok 8 dni za izpolnitev obveznosti, v primeru neizpolnitve pa mu je določilo sodne penale v višini 5.000,00 EUR dnevno za vsak dan zamude. Višje sodišče odločitev sprejema kot pravilno.

11. Institut sodnih penalov daje upniku možnost, da v primeru dolžnikove neizpolnitve pravnomočno določene nedenarne obveznosti zahteva, da sodišče dolžniku določi dodaten rok za izpolnitev ter da mu v primeru neizpolnitve tudi v tem dodatnem roku naloži plačilo določene vsote denarja za vsak dan (ali drugo časovno enoto) zamude. Podlaga instituta sodnih penalov sta 269. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter 212. člen ZIZ, sodni penali pa so instrument pritiska na dolžnika, ki ni izpolnil svoje nedenarne obveznosti. Obveznost mora glede na določbe OZ in ZIZ izhajati iz pravnomočne odločbe oziroma iz izvršilnega naslova.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o določitvi sodnih penalov. Upnik ima namreč zoper dolžnika nedenarno terjatev, za izterjavo katere še ni vložil predloga za izvršbo, terjatev, ki še ni bila izpolnjena, pa ima podlago v pravnomočni in izvršljivi zamudni sodbi, ki predstavlja izvršilni naslov v smislu 1. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZIZ.

13. Dolžnik je predlogu za določitev sodnih penalov nasprotoval, ker naj bi s soglasjem upnika stroj že izročil tretji osebi in zato obveznosti po izvršilnem naslovu več ne more izpolniti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so take dolžnikove navedbe prepavšalne in premalo konkretizirane, zato jih niti ni mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ni podal nobenih konkretnih navedb o zatrjevani izročitvi stroja in ni pojasnil komu, kdaj, na kakšen način, kam in v kakšnih konkretnih okoliščinah naj bi stroj izročil, prav tako ni konkretno pojasnil vsebine zatrjevanega naloga B. B. in ni navedel, kdaj naj bi bil ta nalog dan in kakšna konkretno naj bi bila njegova vsebina. Pisne izjave B. B., ki jo kot dokaz navaja v odgovoru na predlog, dolžnik tudi po pozivu sodišča ni predložil. Drugi predlagani dokaz, zaslišanje B. B., je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj se z dokazi le dokazujejo že konkretno zatrjevana dejstva (povezanost trditvenega in dokaznega bremena, prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) in ni mogoče z izvedbo dokaza nadomestiti prej pojasnjene nekonkretizirane trditvene podlage (v takem primeru bi šlo za nedovoljeni informativni dokaz).

14. Dolžnik torej ni uspel izkazati, da obveznosti po izvršilnem naslovu ne bi več mogel izpolniti zaradi izročitve stroja tretji osebi, zato s temi navedbami tudi ni uspel izpodbiti pravilnosti sklepa o določitvi sodnih penalov. Višje sodišče pa na tem mestu še pripominja, da tudi sicer v nasprotju s svojimi navedbami iz odgovora na upnikov predlog, da stroja več nima, dolžnik sedaj v obravnavani pritožbi trdi, da se stroj na željo in po volji upnika še vedno nahaja na njegovem naslovu, kar še dodatno vzbuja dvom v verodostojnost njegovih navedb.

15. Pritožbene navedbe, da ima dolžnik zoper upnika protiterjatev iz naslova neplačila za delo in material in za izdelavo stroja, navedbe o siceršnjem odnosu med strankama in navedbe o interesu za prodajo stroja ob dejstvu, da je dolžniku nedenarna obveznost izročitve stroja upniku naložena s pravnomočno sodbo, in ob ugotovitvi, da ta obveznost ni bila izpolnjena, za presojo pravilnosti sklepa o določitvi sodnih penalov niso pravno pomembne. Višje sodišče zato na te navedbe posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Dolžine postavljenega roka za izpolnitev nedenarne obveznosti in višine sodnih penalov dolžnik ne v odgovoru na upnikov predlog ne sedaj v pritožbi niti ne napada. Višje sodišče ob uradnem preizkusu pritrjuje sodišču prve stopnje, da je rok 8 dni primeren glede na čas, ki je potekel od naložitve te obveznosti dolžniku, in glede na to, da izpolnitev obveznosti v celoti izhaja iz sfere dolžnika in je odvisna zgolj od njegove volje (saj dolžnik ni izkazal nobenega objektivnega razloga, ki bi mu preprečeval njeno izpolnitev v tem dodatnem roku, kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu). Prav tako za primerne višje sodišče ocenjuje sodne penale v znesku 5.000,00 EUR dnevno. Sodni penali morajo biti določeni v višini, ki bo na dolžnika vplivala tako, da bo izpolnil obveznost, in morajo predstavljati resno denarno grožnjo, ki naj prisili dolžnika k izvršitvi pravnomočne sodbe. Znesek mora biti torej tako visok, da predstavlja ustrezen pritisk na dolžnika in preprečuje, da bi se dolžniku glede na vsebino njegove obveznosti bolj splačalo plačevati sodne penale kot pa izpolniti samo obveznost. Glede na vrednost predmeta, ki ga mora dolžnik po sodbi izročiti upniku (po navedbah upnika med 400.000,00 in 500.000,00 EUR, po navedbah dolžnika pa 300.000,00 EUR), ter ob dejstvu, da dolžnik v letu 2022 po poslovnih bilancah izkazuje 226.351,02 EUR čistega dobička in 4.083.440,04 EUR čistih prihodkov od prodaje, je pritrditi sodišču prve stopnje, da nižji znesek sodnih penalov ne bi predstavljal zadostne prisile k izpolnitvi njegove obveznosti.

17. Ker je torej upnik uspel s predlogom za določitev sodnih penalov, je sodišče prve stopnje v III. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilno sklenilo, da mu mora dolžnik povrniti njegove stroške v znesku 895,97 EUR, ki so odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo. Prav tako je glede na izid postopka v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilno odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na upnikov predlog. Kakšnih posebnih pritožbenih razlogov dolžnik glede tega dela odločitve v pritožbi ne podaja.

18. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih I., II., III. in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Svoje stroške odgovora na pritožbo sam krije tudi upnik, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).