Up-468/01 - 3

9. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Univerze v A., Ž., na seji senata dne 27. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba Univerze v A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 977/99 z dne 20. 9. 2001 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, oddelka v Mariboru, št. U 107/99 z dne 15. 9. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbo ustavne pritožnice zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo št. LP00602/00671-1996-KJ z dne 11. 7. 1996 (v nadaljevanju APP) zavrglo kot prepozno.

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo ustavne pritožnice in navedeni sklep Upravnega sodišča potrdilo.

2.Ustavna pritožnica izpodbija navedena sklepa in navaja, da so ji bile kršene ustavne pravice iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), iz 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva) ter iz 33. in 67. člena Ustave (lastnina).

B.

3.Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve same po sebi pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava.

Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče lahko presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču ? v nadaljevanju ZUstS). Pri tem se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.

4.Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le tiste navedbe, ki se nanašajo na akte, ki so predmet ustavne pritožbe. Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče sprejelo procesno odločitev, s katero je ugotovilo, da je bila tožba vložena prepozno. Upravno sodišče se zato ni spuščalo in se mu tudi ni bilo treba spuščati v ugotavljanje utemeljenosti tožbenih navedb. Tudi Vrhovno sodišče se je v izpodbijanem sklepu omejilo na tiste pritožničine navedbe v pritožbi, ki so bile relevantne z vidika vsebine izpodbijanega sklepa Upravnega sodišča.

5.Glede na navedeno Ustavno sodišče ni ocenjevalo navedb ustavne pritožnice, ki se nanašajo na kršitve, ki naj bi bile storjene v postopku pred APP(češ, da Univerzi ni bila priznana pravica stranke v postopku, s čimer ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter posledično pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave in pravica do lastnine iz 33. in 67. člena Ustave). Ustavno sodišče je ocenilo samo, ali so bile očitane kršitve storjene v postopku pred obema sodiščema.

V sicer obširni obrazložitvi ustavne pritožbe ustavna pritožnica ne pove, v čem naj bi bile v postopku pred obema sodiščema kršene njene v ustavni pritožbi navedene človekove pravice in temeljne svoboščine. Vsi očitki se nanašajo na kršitve, ki naj bi bile storjene v postopku pred APP. Pritožnica niti ne zatrjuje, da bi bila odločitev sodišča o zavrženju tožbe zaradi zamude roka za njeno vložitev arbitrarna. Navedba, ki se nanaša na postopek pred Upravnim sodiščem, je samo trditev, da bi že Upravno sodišče moralo po uradni dolžnosti ugotoviti ničnost odločbe APP, ker naj bi bila izdana od stvarno nepristojnega organa. Meni tudi, da bi enako moralo ravnati Vrhovno sodišče.Ta očitek pa ni utemeljen. Upravno sodišče je tožbo zavrglo, ker je bila vložena prepozno. Šele, če bi ugotovilo, da je bila tožba vložena pravočasno, bi v nadaljnjem postopku ugotavljalo, ali ni upravni akt morda ničen. Predmet presoje pred Vrhovnim sodiščem pa je bilo vprašanje, ali je bila odločitev Upravnega sodišča o zavrženju tožbe pravilna ali ne. Vrhovno sodišče je potrdilo stališče Upravnega sodišča, da veljajo roki za vložitev tožbe v upravnem sporu tako za stranko, ki je sodelovala v upravnem postopku, kakor tudi za tistega, ki ima pravico vložiti tožbo po prvem odstavku 18. člena ZUS in ni sodeloval v upravnem sporu.

6.Takšno stališče ni ustavnopravno sporno.

7.Ker z izpodbijanima sklepoma niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan