Jedro

Iz dejanskih ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta toženca 8. 3. 2002 skupaj (družno) pretepla tožnika – kar upravičuje sklep sodišč prve in druge stopnje o solidarni odgovornosti (tudi) drugega toženca za tožniku povzročeno škodo in ki ima materialnopravno oporo v določbi prvega odstavka 186. člena OZ.

Izrek

Revizija se v delu za izpodbijani znesek 124,45 EUR (prej 29.824 SIT) s pripadki tožniku prisojene odškodnine za premoženjsko škodo zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. V tem postopku sta bila toženca pravnomočno obsojena na nerazdelno plačilo odškodnine tožniku za nepremoženjsko škodo v znesku 4.900.000 SIT (sedaj 20.447,34 EUR) s pripadki in premoženjsko škodo v znesku 29.824 SIT (sedaj 124,45 EUR) s pripadki, ki sta mu jo povzročila s tem, da sta ga po ugotovitvah v sodbah sodišč prve in druge stopnje 8. 3. 2002 družno pretepla.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je drugi toženec vložil revizijo. Izpodbija obsodilni del pravnomočne sodbe v obsegu, ki se nanaša nanj, pri čemer se sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava kot uveljavljana revizijska razloga. Sodiščema obeh stopenj očita, da sta napačno presodili izpovedbe zaslišanih strank in prič, listine v spisu ter določbe „131. člena ZOR“ (mišljeno morda: OZ). Navaja, da ni imel nobenega motiva za napad in tepež tožnika, sicer pa da ga tudi nobena od zaslišanih prič ni opisala kot napadalca in da velja enako za priče, zaslišane v kazenskem postopku, ki še ni končan. Revidentu po njegovem mnenju ni bilo dokazano ne protipravno ravnanje, niti povzročitev škode in zato ni podan pravni temelj nastanka njegove obveznosti. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka zoper njega, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje v izpodbijanem obsegu pred drugim sodnikom.

3. Izvod revizije je bil poslan tožniku, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija delno ni dovoljena, sicer pa ni utemeljena.

O delnem zavrženju revizije

5. Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnina za njiju uveljavlja z eno tožbo. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena za obravnavan primer še upoštevnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vrednost z revizijo drugega toženca izpodbijanega dela pravnomočne sodbe o tožniku prisojeni odškodnini za premoženjsko škodo znaša 124,45 EUR oziroma prej 29.824 SIT. Ta znesek pa ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije. V premoženjskih sporih je namreč po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). V tem obsegu je torej revizija drugega toženca vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (nedovoljena revizija po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP) in jo je zato bilo treba v tem delu na podlagi določbe 377. člena ZPP s sklepom zavreči. O zavrnitvi revizije v preostalem delu

6. Drugi toženec se sicer sklicuje (tudi) na bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot uveljavljan revizijski razlog, vendar jih v ničemer ne konkretizira ali kakorkoli obrazloži. Na tak način pa ne more doseči formalnopravnega preizkusa izpodbijane pravnomočne sodbe, saj revizijsko sodišče na morebitne kršitve določb pravdnega postopka na pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Revidentovi očitki sodiščema prve in druge stopnje o napačni presoji izpovedb zaslišanih strank in prič ter listin v spisu, kakor tudi njegove trditve o tem, da ni imel nobenega motiva za napad in tepež tožnika ter da ga nobena od zaslišanih prič ni opisala kot napadalca, so brez slehernega pomena za odločanje v postopku z revizijo, v katerem ni več mogoče izpodbijati dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi (tretji odstavek 370. člena ZPP). Iz dejanskih ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje pa izhaja, da sta toženca 8. 3. 2002 skupaj (družno) pretepla tožnika – kar upravičuje sklep sodišč prve in druge stopnje o solidarni odgovornosti (tudi) drugega toženca za tožniku povzročeno škodo in ki ima materialnopravno oporo v določbi prvega odstavka 186. člena Obligacijskega zakonika. Zato je bilo treba revizijo drugega toženca v dovoljenem delu zavrniti kot neutemeljeno na podlagi določbe 378. člena ZPP.