Jedro

V postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje dejavnosti (4. člen zakona o gospodarskih družbah) trgovanje na drobno ter gostinske storitve z zabavnimi aparati, sosedje nimajo položaja stranke, saj materialni predpisi, ki so podlaga izdani odločbi, v takem postopku ne zahtevajo soglasja sosedov, niti njihovega sodelovanja v takem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z navedenima aktoma pod tč. 1) združila v en postopek zadeve o izdaji odločbe o razširitvi obrtne dejavnosti in odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, trgovanje na drobno ter gostinske storitve z zabavnimi aparati, izdani samostojni podjetnici posameznici V.M. pod tč. 2) pritožbi tožnikov zoper odločbi Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 25.2.1993 in z dne 31.1.1994 zavrgla. V obrazložitvi navaja, da je pritožbi zavrgla, ker ima lastnost stranke v upravnem postopku (49. člen ZUP) lahko samo oseba, o katere pravici, obveznosti ali pravni koristi se v upravnem postopku odloča. Katere so te pravice, obveznosti in pravne koristi, določajo materialni predpisi. Nobeden od predpisov, ki so materialna podlaga izpodbijanima odločbama, in sicer ne obrtni zakon, ne zakon o gostinski dejavnosti, ne zakon o gospodarskih družbah in tudi ne pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah in gostinskih obratih nimajo določb, po katerih bi tožniki - sosedi imeli položaj stranke v teh postopkih. Navedeni predpisi ne zahtevajo soglasja sosedov niti njihovega sodelovanja v postopku izdaje odločbe glede izpolnjevanja pogojev. Ti imajo lastnost stranke v postopkih izdaje lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj, v tem primeru pa ne. Varstvo pravic zaradi ogrožanja javnega reda in miru zaradi hrupa, ki ga povzročajo igralni aparati v gostinskem lokalu, lahko tožniki uveljavljajo v drugih postopkih.

Tožniki v upravnem sporu izpodbijajo navedeno odločbo, ker niso dali soglasja k lokacijskemu dovoljenju, niti ne k uporabnemu dovoljenju, ki bi naj bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb. Predlagajo, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožeča stranka prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo prav tako prereka tožbene navedbe in dodaja, da izpolnjuje vse zakonske pogoje za izdajo izpodbijane odločbe. Zato sodišču predlaga, da zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi, s katerimi tožena stranka utemeljuje, zakaj tožniki niso stranka v tem postopku in zaradi česar je njihovo pritožbo zavrgla. V stvari gre za pritožbo zoper upravno odločbo o razširitvi obrtne dejavnosti in odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti "trgovanje na drobno ter gostinske storitve z zabavnimi aparati", obe izdani samostojni podjetnici. Tožena stranka je po mnenju sodišča v tem primeru pravilno presodila, da po zakonih, ki so pravna podlaga navedenima odločbama in jih tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi navaja, tožniki nimajo nikakršne pravice, obveznosti ali pravne koristi, ki bi jim dajala lastnost stranke v tej upravni stvari. Sodišče se strinja z odgovorom tožene stranke na pritožbeno navedbo, da imajo sosedje in s tem tudi tožniki zaradi varstva svojih pravic, ki jih uveljavljajo v tem postopku (ogrožanje javnega reda in miru zaradi hrupa, ki ga povzroča igralni aparat v gostinskem obratu), možnost, da te uveljavljajo v ustreznih drugih postopkih pred pristojnimi organi (npr. pobuda za ukrepanje inšpekcijskih organov, tožba v pravdnem postopku).

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).