Jedro

Upničina terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico na dolžničini nepremičnini, je bila že v celoti priznana. Dolžnica zato navedbe, da ima upnica do nje zgolj terjatev v višini dveh zapadlih anuitet, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o prodaji nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se odredi prodaja premoženja v stečajni masi (I. točka), da se kot način prodaje določi javna dražba z zviševanjem izklicne cene (II. točka), da je predmet prodaja nepremičnine ID znak 000 (III. točka), da je izklicna cena za to premoženje 99.400,00 EUR in se poveča za pripadajoče davke ter stroške prodaje (IV. točka), da znesek varščine znaša 10 % izklicne cene (V. točka), nadalje je stečajni dolžnici naložilo, da nepremičnino iz III. točke izreka v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni in izroči upravitelju (VI. točka) ter sklenilo, da lahko upravitelj na stroške stečajne mase v časopisih Delo in Večer objavi kratko obvestilo o prodaji premoženja pod III. točko in v obvestilu morebitne interesente napoti na spletno stran, na kateri se nahaja razpis javne dražbe (VII. točka).

2. Zoper navedeni sklep je vložila stečajna dolžnica pravočasno pritožbo. Izjavila je, da navedeni sklep izpodbija v celoti. Kot pritožbeni razlog je navajala kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. Stečajni upravitelj je na pritožbo dolžnice odgovoril. Meni, da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po neuspeli prvi javni dražbi na podlagi predloga upravitelja izdalo izpodbijani sklep o prodaji dolžničine nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo na naslovu Š. Sprejelo je upraviteljevo mnenje, da je to še vedno najprimernejši način za prodajo navedene vrste premoženja in določilo pogoje prodaje. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je objavilo poziv ločitvenim upnikom za podajo mnenja na podlagi drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Ker pa se ti na poziv niso odzvali se šteje, da je procesna predpostavka v zvezi z mnenjem izpolnjena. Stečajni dolžnici je v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP naložilo, da mora hišo izprazniti, pravnomočni sklep pa je v tem delu izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki le-to uporabljajo. Sodišče je upravitelja pooblastilo tudi za objavo razpisa javne dražbe v časopisih in medijih.

6. Pritožnica v pritožbi najprej opozarja na to, da ji je bil izpodbijani sklep z dne 3. 11. 2017 vročen šele 3. 9. 2018. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da drži, da dolžnici odločba sodišča prve stopnje ni bila vročena takoj po izdaji. Vendar pa to na samo pravilnost in zakonitost izdanega sklepa ni vplivalo, zato pritožnica s trditvami v tej smeri izdane odločbe ne more uspešno izpodbiti.

7. Pritožnica v pritožbi nadalje navaja, da je upnica banka S. d.d. nezakonito razdrla njeno pogodbo o potrošniškem hipotekarnem kreditu, saj ji ni pustila 15 dnevnega dodatnega roka za poplačilo obveznosti. Navedbe glede terjatve, ki jo ima upnica banka S. d.d. do dolžnice, bi dolžnica lahko uveljavljala v ugovoru zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka oziroma v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev. Ne predstavljajo pa te navedbe pritožbenih razlogov, s katerimi bi lahko dolžnica uspešno izpodbila sklep o prodaji nepremičnine. Stečajni postopek zoper dolžnico je bil pravnomočno začet, prav tako pa je tudi že pravnomočno odločeno, da ima navedeni upnik zoper dolžnico terjatev v višini 69.863,25 EUR, ki je zavarovana z ločitveno pravico na dolžničini nepremičnini. Dolžnica sicer navaja še, da so ji bile kršene ustavne pravice iz 14., 18., 21. in 35. člena Ustave RS, vendar pa zatrjevanih kršitev vsebinsko ne obrazloži, zgolj s povzemanjem besedila navedenih členov pa v tem postopku ne more uspeti.

8. Stečajna dolžnica nadalje prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da imajo na navedenem premoženju trije upniki ločitveno pravico in navaja, da je upnik samo banka S. d.d., Ljubljana. Iz sklepa o preizkusu terjatev je razvidno, da sta bila v postopku preizkušanja terjatev, na podlagi določbe 298.a člena ZFPPIPP, preizkušeni še terjatev in ločitvena pravica upnika banka A d.d. in upnika S., AG, Avstrija. Navedeno je torej razlog, da je sodišče na podlagi drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP pozivalo za mnenje vse tri upnike.

9. Stečajna dolžnica nadalje navaja, da stečajni upravitelj ni ugotavljal, ali so še kakšne primernejše možnosti za prodajo premoženja navedene vrste. V zvezi s tem pa tudi sama ne navaja ničesar konkretnega, saj ne navaja, da bi bil kakšen drug način prodaje navedene vrste premoženja primernejši. Zato ne uspe izpodbiti presoje sodišča, da je bila javna dražba v času izdaje izpodbijanega sklepa najprimernejši način prodaje nepremičnega premoženja dolžnice.

10. Stečajna dolžnica sodišču prve stopnje v izpodbijani odločbi očita še, da ni upoštevalo načela sorazmernosti, zaradi česar naj bi ji bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Vendar pa tudi ta očitek ne drži, saj se dolžničino premoženje v stečajnem postopku ne prodaja zaradi dveh neporavnanih anuitet oziroma dveh obrokov po 371,00 EUR, temveč so bile v tem stečajnem postopku zoper dolžnico na dan začetka stečajnega postopka pravnomočno ugotovljene terjatve v skupni višini 71.777,13 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča zato, glede na izklicno ceno premoženja, ki se prodaja (99.400,00 EUR), ni podana očitna nesorazmernost med sprejetim ukrepom in zneskom dolga, ki naj bi se poplačal. Prav tako stečajna dolžnica ni navedla ničesar o tem, kateri manj skrajni ukrepi za poplačilo upnikov bi bili sploh mogoči, saj iz poročila stečajnega upravitelja z dne 13. 1. 2018 izhaja, da ni drugega premoženja za poplačilo upnikov. Dolžnica zato z navedenimi trditvami ni uspela podati trditvene podlage iz katere bi izhajalo, da je bila z izdajo izpodbijanega sklepa kršena njena pravica do zasebne lastnine s 33. člena Ustave RS. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika namreč predstavlja z zakonom predviden način unovčevanja stečajne mase (1. točka prvega odstavka 320. člena ZFPPIPP), ki je namenjena za poplačilo upnikov.

11. Stečajna dolžnica nadalje navaja, da naj bi ji bile kršene še temeljne človekove pravice iz 36., 53. in 78. člena Ustave RS, vendar tudi teh zatrjevanih kršitev z ničemer ne obrazloži. Stečajna dolžnica v pritožbi navaja še, da je bilo poseženo v varstvo njenih osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, vendar pa iz njenih navedb ni razvidno, da naj bi sodišče to storilo z izdajo izpodbijanega sklepa.

12. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene. Sklep sodišča prve stopnje je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.