Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cpg 144/2013

ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.144.2013 Gospodarski oddelek

podjemna pogodba skrite napake grajanje napak jamčevalni zahtevki popravilo stvari dobri poslovni običaji
Višje sodišče v Ljubljani
15. april 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

637. člen OZ določa, da ima naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, pravico zahtevati od njega, da mu napako odpravi in mu zato določi primeren rok. Postopanje v obratni smeri (najprej naročiti popravilo stvari kot samostojen pravni posel in po izvršitvi le-tega grajati napake na prvotni, še ne popravljeni stvari) ni dopustno in je tudi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, zato ne more biti pravno varovano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 4. točki izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki poravnati njene pritožbene stroške v višini 532,64 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 70709/2010 z dne 25. 5. 2010 v celoti in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati znesek 7.733,95 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila (I. in II. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek (za znesek 11.998,43 EUR spp) zavrnilo (III. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati 24,57 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe (II. in IV. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in višjemu sodišču predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu potrdi. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, ki se nanaša na plačilo storitev vzdrževanja bazenskega sistema, opravljenih v času od oktobra 2009 do marca 2010, odstranitve nosilca za podvodno roleto (po računu z dne 27. 11. 2009), in izvedbe dezinfekcije pokritega bazena (po računu št. 652 – 09 z dne 2. 11. 2009). Odločilni razlogi prvostopnega sodišča so: da je tožeča stranka vse navedene storitve opravila po naročilu tožene stranke; da tožena stranka nasprotnega niti ni zatrjevala; da je izdane račune oz. napake v opravljenih storitvah uveljavljala z zamudo in da napak tudi ni dokazala.

5. Pritožba sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev postopka, ker naj ne bi upoštevalo, da je tožena stranka že v svoji prvi pripravljalni vlogi izrecno in jasno navedla, da „tožeča stranka kot strokovnjak na področju izgradnje, servisiranja in opreme bazenov svojih del ni izvedla v skladu s prevzetimi obveznostmi in kot dober strokovnjak in da svojih obveznosti po pogodbi ni izpolnjevala in da je takšno neizpolnjevanje obveznosti privedlo do napak v sistemu in sicer do prenizke količine dezinfekcijskega sredstva, previsoke vrednosti PH in motnje vode.“ Navaja tudi, da je ves čas postopka trdila, da so napake, ki so se pojavile na bazenu oz. v kvaliteti bazenske vode med drugim tudi posledica neopravljenih oziroma slabo opravljenih vzdrževalnih del. 6. Med strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka na podlagi pogodbe o rednem tehničnem vzdrževanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 8. 5. 2008 za čas enega leta, tudi po preteku tega leta za toženo stranko opravljala storitve vzdrževanja bazenskega sistema in bazenske vode. Tožeča stranka je v obdobju od oktobra 2009 do marca 2010 za opravljene storitve vzdrževanja izdala šest mesečnih računov, pri čemer je račun za redni servis v oktobru 2009 vseboval še postavko za odstranjevanje nosilca za podvodno roleto. Tožena stranka ni zanikala, da je račune prejela in da je tožeča stranka navedene storitve opravljala.

7. Med strankama je bila tako sklenjena podjemna pogodba, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa, da mu bo za to plačal (glej 619 in nad. člene OZ). 633. člen OZ nalaga naročniku dolžnost, da pregleda izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvesti podjemnika. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. Kasneje je mogoče uveljavljati le skrite napake, to je napake, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, vendar je naročnik dolžan o njej obvestiti podjemnika najpozneje v enem mesecu, ko je bila skrita napaka odkrita, pri čemer se po dveh letih od prevzema opravljenega posla naročnik na skrite napake ne more več sklicevati (634. člen OZ). Četudi se sodišče prve stopnje izrecno ni sklicevalo na citirana zakonska določila, jih je pravilno uporabilo. Pritrditi je namreč zaključku, da je tožena stranka šele z dopisom z dne 10. 5. 2010 (A 11) zavrnila navedene račune iz razloga, ker naj bi bila voda motna, po dnu bazena pa naj bi se pričeli pojavljati madeži ipd. Ni pojasnila, kdaj je navedeno napako opazila in še manj, v kakšni vzročni zvezi naj bi bile v maju 2010 opažene napake z domnevno slabo opravljenimi oziroma neopravljenimi vzdrževalnimi deli tožeče stranke v obdobju od oktobra 2009 do marca 2010. Pravila logičnega sklepanja narekujejo, da so napake, opažene in grajane v maju 2010, v najsmiselnejši vzročni zvezi z dejstvom, da tožena stranka po marcu 2010 ni več opravljala vzdrževalnih del na bazenu.

8. Tudi pritožba ne izpodbija zaključka prvostopnega sodišča, da je bilo grajanje napak prepozno oziroma, da tožena stranka ni navedla odločilnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti morebitno pravočasnost grajanja skritih napak. Zaradi pomanjkljivih trditev sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba izvajati dokazov, ki jih je tožena stranka predlagala v potrditev svojih navedb o nestrokovni izvedbi vzdrževalnih del, saj se dokazi ne izvajajo v informativne namene, pač pa mora stranka najprej določno zatrjevati dejstva, ki jih z njimi dokazuje.

9. Med izrekom in razlogi sodbe v zvezi s terjatvijo po računu št. 652 – 09 ni nasprotij, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe povsem jasno zapisalo, da je zahtevku ugodilo v delu, ki se nanaša na izvrševanje storitev po pogodbi o rednem tehničnem vzdrževanju in v delu, ki se nanaša na sprejem dodatne ponudbe – predračuna št. 132/09 z dne 8. 9. 2009, s katerim je tožena stranka naročila izvedbo dezinfekcije pokritega bazena. Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožena stranka navedena dela naročila s sprejemom ponudbe tožeče stranke, je povsem skladno podprt s predloženimi listinskimi dokazi (A 15). Tožena stranka niti pred niti ob naročilu zamenjave sistema za pripravo bazenske vode ni grajala nobenih napak na prvotnem sistemu, in je brez zadržkov v celoti potrdila ponudbo tožeče stranke z dne 8. 9. 2009. Šele potem, ko ji je tožeča stranka izstavila račun za opravljena dela, je začela uveljavljati napake oziroma škodo, ki naj bi ji v posledici napak na prvotnem sistemu nastala.

10. 637. člen OZ določa, da ima naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, pravico zahtevati od njega, da mu napako odpravi in mu zato določi primeren rok. Postopanje v obratni smeri (najprej naročiti popravilo stvari kot samostojen pravni posel in po izvršitvi le-tega grajati napake na prvotni, še ne popravljeni stvari) ni dopustno in je tudi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, zato ne more biti pravno varovano. Pravice, ki izvirajo iz naslova odgovornosti podjemnika za napake, toženi stranki zato ne pripadajo.

11. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela, dolžna pa je tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v višini nagrade za postopek po tarifni št. 3210 ZOdvT ob upoštevanju pritožbenega pcto. 7.733,95 EUR, 20% DDV in 20,00 EUR pavšalnih stroškov.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia