Jedro

Dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložil tožbo zoper toženo stranko, ker je prišlo do nesreče pri delu na njenem gradbišču. Tožnik je bil sicer zaposlen v družbi H. d.o.o., ki jo je v tožbi najprej tudi navedel kot toženo stranko, nato pa je tožbo zoper njo 13. 2. 2012 umaknil. Tako tožena stranka v tem sporu ostaja le P. d.d.. V sporu je stransko intervencijo na strani tožene stranke priglasila Z., pri kateri je imela tožena stranka v času nesreče zavarovano odgovornost. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno z obrazložitvijo, da spora med strankama ni mogoče uvrstiti niti med spore in točke b) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004), niti med spore iz točke c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je preko Višjega sodišča v Ljubljani sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da gre za delovni spor, čeprav tožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik na podlagi pogodbe o zagotavljanju dela delavcev pri uporabniku. Tožnik je bil vključen v delovni proces tožene stranke na podlagi kooperacijske pogodbe in je delal po navodilih in pod nadzorom delavcev tožene stranke, ki je tudi skrbela za varnost na gradbišču. 3. Vrhovno sodišče je v sporu o pristojnosti odločilo na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji).

4. Delovni spor definirajo stranke in njegova vsebina. Primarno je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu med delavcem in delodajalcem. Z zakonom je določenih tudi nekaj izjem od tega pravila, ki pa jih je treba prav zato, ker gre za izjeme, obravnavati restriktivno To pomeni, da izjem ni mogoče širiti čez zakonske okvire.

5. Tožnik in tožena stranka nista v razmerju delavca in delodajalca. Zato pristojnost po b) točki 5. člena ZDSS-1 ni podana. Prav tako tožnik in tožena stranka nista v razmerju delavca in uporabnika v smislu določb 57. do 62. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji). Zato delovno sodišče tudi po točki c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1(1)ni pristojno.(2) Dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost. 6. Glede na navedeno, vrednost spornega predmeta ter na pravila o krajevni pristojnosti v odškodninskih sporih, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v tem sporu kot stvarno in krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Op. št. (1): Odločanje o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom Op. št. (2): Prim. sklepe VS RS VIII R 25/2005 z dne 27. 5. 2005, VIII R 47/2007 z dne 9. 4. 2008, VIII R 9/2009 z dne 17. 3. 2009, VIII R 4/2014 z dne 25. 3. 2014.