Jedro

Pomembnost ugotovitve časa smrti tožene stranke za presojo pomena smrti tožene stranke na potek pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbama tožečih strank se u g o d i in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i , zadeva pa v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.5.2000 na podlagi določil čl. 81/V ZPP zavrglo tožbo tožečih strank, ker je na podlagi ugotovitev vročevalca ob poskusu vročitve tožbe tožencu ugotovilo, da je toženec umrl. Navedeno odločitev sodišča sta s pritožbama izpodbijali tožeči stranki. V pritožbah sta uveljavljali pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlagali, da se njunima pritožbama ugodi, in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbah sta navajali, da je tožena stranka umrla po vložitvi predmetne tožbe. Tožba je bila vložena 18.6.1999, tožena stranka pa je umrla 28.8.1999, kar potrjuje tudi pritožbi priloženi izpisek iz matične knjige umrlih. V tem je sicer zapisano, da se je tožena stranka v tej evidenci vodila pod imenom I., iz podatkov zemljiške knjige in sklepa o dedovanju O. s. v Š. pa je razvidno, da je toženec sicer uporabljal ime J.. Sodišče prve stopnje bi moralo po določilih čl. 205 tč. 1 ZPP pravdni postopek prekiniti in pozvati dediče, da prevzamejo pravdo. Pritožba je utemeljena. Utemeljena so pritožbena poudarjanja pomembnosti ugotovitve časa smrti tožene stranke pri presojanju vpliva ugotovitve smrti stranke na začetek oz. tek pravdnega postopka. Po določbi čl. 80 ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko pravdna stranka. Po določbi I. odst. 76. čl. ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. S to določbo se ZPP sklicuje na pravila materialnega prava o tem, kdo je fizična in kdo pravna oseba. Sposobnost biti stranka zato ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato pa takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz čl. 81 ZPP. Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe, zato pa je takšna procesna ovira podana le, če je tožba vložena proti osebi, ki je v času vložitve tožbe zaradi smrti pravdno nesposobna. Smrt tožene (pa tudi tožeče stranke) po vloženi tožbi, če ta sicer ne bi imela pooblaščenca, narekuje po samem zakonu prekinitev postopka (I. odst. 205. čl. ZPP). Pritožbeni očitki o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in zato posledično materialnopravno zmotni odločitvi o zavrženju tožbe so tako utemeljeni. Pritožbama tožečih strank je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje bo zato, da bo lahko presojalo pomen toženčeve smrti na predmetni postopek moralo ugotoviti, kdaj je toženec umrl. Odločitev o pritožbenih stroških tožečih strank je v skladu z določbo III. odst. 165. čl. ZPP in posledica razveljavitve izpodbijane odločbe.