Jedro

V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali bi sodišče moralo vrednost zapuščine ugotavljati z izvedencem. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je pooblaščenka pritožitelja predlagala, da sodišče oceni vrednost zapuščine z ustreznim izvedencem. Tak predlog je neobrazložen, saj pritožnik ni navedel, zakaj predlaga cenitev zapuščine in ga je sodišče pravilno zavrnilo. Sodišče sme odrediti cenitev zapuščine le iz upravičenih oziroma utemeljenih razlogov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedič B. B. sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapustničinega premoženja ter na podlagi zakonitega dedovanja proglasilo za dediča zapustnikovega sina A. A. do 2/3 in B. B. do 1/3 premoženja.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zapustničin sin A. A., ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi dedič navaja, da bi moralo sodišče ugotavljati vrednost zapuščine po določbi člena 38 ZD, saj je premoženje zapustnice obremenjeno in sodišče ni odločalo o obveznostih po pogodbi o dosmrtnem preživljanju z dne 18. 2. 2003 in dodatku z dne 18. 2. 2011, ki so vpisana v zemljiški knjigi. Sodedič B. B. iz naslova obveznosti po pogodbah do C. C. ni izpolnil ničesar. Sodedič B. B. je podedoval tudi obveznosti, o katerih sodišče ni odločilo. Te obveznosti zmanjšujejo vrednost zapuščine in bi jih moralo sodišče ugotoviti s pomočjo izvedenca.

3. Dedič B. B. je odgovoril na pritožbi in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zapuščino med dediča razdelilo v skladu z zakonom in na podlagi dednih izjav, kar v pritožbi ni sporno. V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali bi sodišče moralo vrednost zapuščine ugotavljati z izvedencem. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je pooblaščenka pritožitelja predlagala, da sodišče oceni vrednost zapuščine z ustreznim izvedencem. Tak predlog je neobrazložen, saj pritožnik ni navedel, zakaj predlaga cenitev zapuščine in ga je sodišče pravilno zavrnilo. Sodišče sme odrediti cenitev zapuščine le iz upravičenih oziroma utemeljenih razlogov. Pooblaščenka je dokazni predlog podala kakor izhaja iz zapisnika, ne da bi navedla pravno relevantna dejstva, zaradi katerih je predlagala izvedbo tega dokaza. S trditvami v pritožbi, da je sporna nepremičnina obremenjena z obveznostmi iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in trditvami, da te obveznosti izpolnjuje samo pritožnik ne pa tudi sodedič, pritožnik v pritožbenem postopku zatrjuje nova dejstva, ki bi jih moral navajati v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj je za to imel možnost in jih pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Zatrjevano izpolnjevanje prevzetih obveznosti v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa in bosta morala dediča sporna vprašanja iz tega naslova rešiti sporazumno ali pa v drugem ustreznem postopku.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (člen 356 točka 2 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

7. Postopek dedovanja je nepravdni postopek. V nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške (prvi odstavek člena 35 ZNP). Iz teh razlogov dedič B. B. ni upravičen do povračila stroškov za pritožbo.