15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž. na Ž. Ž., ki jih zastopa Odvetniška družba Č., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 108/2005 z dne 5. 5. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku sta druga pritožnica in pritožnik uveljavljala zahtevek za povračilo premoženjske škode (izguba preživljanja), nastale zaradi smrti njunega očeta. Prva pritožnica pa je zahtevala, naj ji toženka povrne znesek, ki ga je imela s preživljanjem otrok in ki bi ga sicer kril njun umrli oče. Na prvi in drugi stopnji so pritožniki z zahtevkom delno uspeli. Revizijo prve pritožnice je Vrhovno sodišče zavrglo, revizijo drugih dveh pritožnikov pa zavrnilo.

2.V ustavni pritožbi pritožniki navajajo, da je prišlo do nedopustnega odstopa od sodne prakse in s tem do kršitve pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Navajajo, da je sodišče nepravilno in drugače, kot to sicer delajo sodišča v podobnih primerih, ugotovilo višino relevantnega dohodka umrle osebe. Ne strinjajo se z odločitvijo sodišč, da je od zaslužka za sicer neprijavljeno popoldansko obrt treba odšteti znesek, ki bi ga pridobitelj moral plačati za davščine, če del ne bi opravljal "na črno". Pritožniki navajajo, da je v sodbi št. II Ips 764/95 z dne 7. 5. 1997 Vrhovno sodišče odločilo drugače in da je tedaj upoštevalo celoten dohodek (torej brez odštevanja zneska, ki bi moral biti plačan kot davek). Sklicujejo se še na sklep Vrhovnega sodišča v zadevi št. II Ips 623/96 z dne 5. 3. 1998. Iz tega sklepa pa naj bi izhajalo, da takšnega dohodka ni mogoče upoštevati v polnem znesku, ker ni mogoče mimo davčnih predpisov. Pritožniki predlagajo razveljavitev izpodbijane sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

B.

3.Vrhovno sodišče je revizijo prve pritožnice zavrglo. Prva pritožnica skupaj z drugo pritožnico in pritožnikom izpodbija sodbo in sklep Vrhovnega sodišča. Ker Vrhovno sodišče o njeni reviziji ni vsebinsko odločalo, prva pritožnica pa razlogov za izpodbijanje sklepa o zavrženju revizije ne navaja, je njena ustavna pritožba že iz tega razloga očitno neutemeljena.

4.Ustavno sodišče je zato vsebinsko preizkusilo le ustavno pritožbo druge pritožnice in pritožnika.

5.Za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave gre med drugim v primeru, ko sodišče samovoljno oziroma arbitrarno odstopi od uveljavljene in enotne sodne prakse. Pritožniki sicer zatrjujejo, da gre za tak primer, vendar to ne drži. Iz sklepa Vrhovnega sodišča št. 623/96 očitno izhaja, da je to sodišče zavzelo enako pravno stališče kot v obravnavanem primeru. Po tem stališču je pridobljeni dohodek iz neprijavljene popoldanske dejavnosti treba znižati za znesek davščin. V tem sklepu se je Vrhovno sodišče, tako kot v obravnavanem primeru, sklicevalo na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 27. 6. 1989[1]. Le ena drugačna sodba Vrhovnega sodišča (št. II Ips 764/95), pa še ta le glede stališča o tem, v katerem postopku je treba odpraviti morebitne nepravilnosti pri poravnavanju davčnih obveznosti, ne zadošča za izkaz odstopa od enotne in uveljavljene sodne prakse. Zato ta očitek ni utemeljen.

6.Vprašanje, kakšna je konkretno višina davkov, ki bi jih preživljalec moral plačati, pa je z vidika pravdnega postopka v zvezi z izgubo preživljanja dejansko vprašanje in ni povezano s problematiko enotne uporabe prava. Enako velja tudi za ravnanje sodišča, ki se je odločilo, da višino dohodka (vključno z višino davkov) oceni po prostem preudarku in ne z izvajanjem dokazov. Ocena o višini davščin je namreč nujna za ugotovitev višine (izgubljenega) dohodka, kar je v okviru konkretnega pravdnega postopka zgolj ugotovitev dejstva. V vprašanje, ali je v izpodbijani sodni odločbi dejansko stanje pravilno ugotovljeno, pa se Ustavno sodišče ne more spuščati. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkusi le, ali gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger in člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Mag. Marija Krisper Kramberger

Opomba:

[1]Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. I/89, str. 13.