Up-184/95

10.7.1997

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. M. L. iz M., ki jo zastopa A. A. L. iz M. na seji dne 10.7.1997

o d l o č i l o :

1.Sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 238/94 z dne 4.10.1995 se razveljavi.

2.Zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija v izreku navedeni sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo njeno revizijo, ki jo je vložila kot toženka v pravdnem postopku. Ugotovilo je, da je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta prenizka in zato niso izpolnjeni pogoji za dopustnost revizije iz tretjega odstavka 382. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 6/80, 36/80, 43/82, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90, 27/90, Uradni list RS, št. 17/91, 19/94 - v nadaljevanju: ZPP). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, ni bila spremenjena na način, ki ga določa tretji odstavek 40.člena ZPP, čeprav je tožena stranka v odgovoru na tožbo smiselno ugovarjala , da je navedena vrednost prenizka. Izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije je zato ocena vrednosti, navedene v tožbi.

2.Pritožnica meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker vrednost spornega predmeta kljub temu, da je v tožbi navedeni vrednosti v teku postopka večkrat ugovarjala, ni bila spremenjena na način, ki ga določa tretji odstavek 40. člena ZPP, in je bila zaradi tega njena revizija zavržena. Z izpodbijanim sklepom naj bi ji bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine in dedovanja, smiselno pa iz navedb izhaja tudi zatrjevanje kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-184/95 z dne 7.3.1997 sprejel ustavno pritožbo v obravnavo, da bi Ustavno sodišče v nadaljnjem postopku ugotovilo morebiten obstoj kršitev ustavnih pravic pritožnice, predvsem, ali je kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

4.Ustavno sodišče je sklep o sprejemu ustavne pritožbe vročilo tožeči stranki v pravdi, ki je podala svoje stališče do ustavne pritožbe. Po njenem mnenju je za oceno utemeljenosti pritožničine ustavne pritožbe bistvenega pomena dejstvo, da opustitev dolžnosti, ki jo ima sodišče po tretjem odstavku 40. člena ZPP, ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 354. člena ZPP. Zaradi tega je tožnica mnenja, da bi moralo Ustavno sodišče ustavno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.

B.

5.O tem, ali je sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo zakon, Ustavno sodišče ni odločalo. Ustavna pritožba namreč ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri odločanju o ustavni pritožbi je zato vprašanje pravilne uporabe zakona predmet presoje le, kolikor je neposredno povezano s kršitvijo ustavne pravice.

6.Predmet presoje Ustavnega sodišča v obravnavani zadevi je bilo vprašanje, ali je sodišče s tem, ko je pritožnici odreklo pravico do vložitve revizije, kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

7.Po 22. členu Ustave je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ta ustavna določba zagotavlja, da imata nasprotni stranki v postopku enake možnosti za uveljavljanje svojih pravic: če je v nekem civilnem sporu dana možnost vložiti pravno sredstvo eni stranki, mora biti taka možnost dana tudi drugi.

8.ZPP v drugem odstavku 186. člena določa, da mora v primeru, če je pristojnost, sestava sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožnik v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, sestavi sodišča ali pravici do revizije, se mora sodišče najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni, pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (tretji odstavek 40. člena ZPP).

Po določbah ZPP je torej določitev vrednosti spornega predmeta v prvi vrsti dolžnost tožnika, pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost. Če sodišče to svojo dolžnost opusti, ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi nasprotna stranka v postopku. ZPP izrecne določbe o tem nima, vendar določba 22. člena Ustave terja tako njegovo razlago.

9.Ustavno sodišče je v vsebinsko podobni zadevi št. Up-112/94 z dne 6.3.1996 zavzelo stališče, da bi bila pritožnici pravica iz 22. člena Ustave kršena v dveh primerih: če bi kot toženka sploh ne imela možnosti, da zahteva ugotovitev vrednosti spornega predmeta, ali če bi v postopku to svojo pravico uveljavljala, pa bi ji jo sodišče odreklo.

10.Iz zatrjevanja pritožnice in iz pravdnega spisa, v katerega je Ustavno sodišče vpogledalo, izhaja, da je pritožnica v obravnavani zadevi pravočasno, torej še pred začetkom obravnavanja glavne stvari, ugovarjala prenizko navedeni vrednosti spornega predmeta, sodišče pa na njen ugovor ni reagiralo. S tem je pritožnico v nasprotju z 22. členom Ustave prikrajšalo za možnost vložitve pravnega sredstva in jo postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi s tožečo stranko, ki je imela možnost, da si z navedbo vrednosti spornega predmeta zagotovi revizijo. Pritožnici je bila s tem kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.

11.ZPP izrecno ne določa, kaj lahko stranka v postopku stori, če sodišče ne postopa v skladu s tretjim odstavkom 40. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje v zvezi z ugovorom pritožnice ni izdalo nobenega sklepa, je imela pritožnica možnost pritožbe šele zoper prvostopenjsko odločbo. Kršitev določbe tretjega odstavka 40. člena ZPP ni absolutna niti relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zato bi bil takšen ugovor pritožnice v pritožbi brez učinka. Zato bi moralo ta ugovor, ki ga je pritožnica podala tudi v zahtevi za revizijo, upoštevati Vrhovno sodišče, ki pa je razlagalo ZPP v nasprotju z Ustavo in s tem prikrajšalo pritožnico za pravno sredstvo ter kršilo njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic.

12.Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in mu v skladu s prvim odstavkom 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) zadevo vrnilo v ponovno odločanje z upoštevanjem ustavnih pravic pritožnice, tako kot izhaja iz razlogov te odločbe.

C.

13.Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k: dr. Lovro Šturm