Jedro

V pravni teoriji in sodni praksi velja stališče, da pogodba ne nastane, če jo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Ker pa listina o sklenitvi pogodbe obstaja, jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta, zato mora sodišče ugotoviti njeno ničnost (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe). Zahteva po poslovni sposobnosti pogodbenih strank ima kogentno naravo, zato je posledica kršitve ničnost pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženca morata v 15. dneh tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 382,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči dan o izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je darilna pogodba, ki so jo 21.6.2006 sklenili C. S., tožnikova mati kot darovalka, in toženca kot obdarjenca, pravno neveljavna (nična). Ugotovilo je neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist toženke pri nepremičnini, parc. št. 1729, k.o. S. in neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist toženca pri nepremičninah, parc. št. 1717, 1718 in 1719, vse k.o. S., zaradi česar se pri teh nepremičninah vzpostavi prejšnje stanje in se nepremičnine vrnejo v last tožnikove matere, v posest pa tožniku. Tožencema je sodišče naložilo nerazdelno plačilo stroškov postopka v znesku 2.956,73 EUR s pripadki, v presežku, glede teka zakonskih zamudnih obresti, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper ugodilni del sodbe se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja vse v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče se ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da so napake pri sklepanju darilne pogodbe le izpodbojni in ne ničnostni razlog. Razlogi sodbe nasprotujejo vsebini listin v spisu. Izvedenka psihiatrične stroke pri izdelavi izvedeniškega mnenja ni imela nobene medicinske dokumentacije glede duševnega stanja pokojne tožnikove matere ob sklepanju darilne pogodbe, niti ni mogla darovalke pregledati. Dejansko stanje ni bilo ugotovljeno pravilno in popolno, zato je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Lečeči zdravnik o duševnem stanju darovalke ni vedel povedati ničesar in o tem tudi ni nobene medicinske dokumentacije. Lečeči zdravnik je povedal, da je k darovalki napotil patronažno sestro, ki pa ni bila zaslišana. Če bi darovalka kazala znake poslovno nesposobne osebe, bi to lahko in morala ugotoviti njen osebni zdravnik in patronažna sestra, o stanju darovalke pa bi obstajala tudi medicinska dokumentacija. Razlogovanje sodišča, da darovalka ob sklepanju darilne pogodbe ni bila poslovno sposobna, ni pravilno. Tožnika sta povedala, da sta darovalki pomagala in zanjo skrbela in da je bil motiv daritve njena hvaležnost za pomoč. Večina zaslišanih prič je bila predlagana s strani tožeče stranke. Priča D. J., ki je popolnoma neodvisna, je povedala, da mu je pokojna rekla, da bo nepremičnino dala prvi toženki, ker ji pomaga. Iz pričevanja D. J. izhaja, da se je darovalka zavedala svojega početja in je imela sposobnost razsojanja. Priča je tudi povedala, da je darovalka tavala po vasi zadnje dni, teden dni pred odhodom v dom starejših občanov. Opozarja tudi na izpoved nepristranske priče F. J., da ima vsakodnevne stike z ljudmi, da je bila darovalka dvakrat pri njem, da mu je povedala, da nepremičnino podarja v zameno za skrb zanjo, da jo je zanimal razlog dolgotrajnosti postopka, da je identifikacija nepremičnine iz foto-orto posnetka bila opravljena z darovalkino pomočjo in da je uslužbenki pri notarju povedala, da je podpis njen in da nepremičnino podarja pritožnikoma. Izvedeniško mnenje ne temelji na objektivno preverljivih dejstvih, zato bi moral biti tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe res ni odgovorilo na izrecni ugovor tožene stranke, da so napake pri sklepanju darilne pogodbe izpodbojni in ne ničnostni razlog, vendar pa s tem ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje namreč pojasnilo, da je poslovna sposobnost pogoj za veljavno sklenitev pogodbe in da zaradi odsotnosti pogodbene volje darovalke pogodba ni mogla nastati. S tem je smiselno zavrnilo ugovor tožene stranke o izpodbojnosti pogodbe, ki predpostavlja nastanek oziroma obstoj pogodbe.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da razlogi sodbe nasprotujejo dokazom (vsebini listin). Res izvedenka psihiatrične stroke, dr. M. T., pri izdelavi izvedeniškega mnenja ni razpolagala z medicinsko dokumentacijo o duševnem stanju darovalke ob sklepanju darilne pogodbe, niti je ni pregledala, vendar pa je mnenje izdelala na podlagi drugega gradiva v spisu. Njeno mnenje je jasno in popolno ter skladno z drugimi izvedenimi dokazi, zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo za podlago svoje določitve.

Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev pravne neveljavnosti oziroma ničnosti darilne pogodbe z dne 21.6.2006 pravilno izhajalo iz določbe 15. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Pravilno je navedlo, da je poslovna sposobnost pogoj za veljaven nastanek pogodbe. V pravni teoriji in sodni praksi velja stališče, da pogodba ne nastane, če jo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Ker pa listina o sklenitvi pogodbe obstaja, jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta, zato mora sodišče ugotoviti njeno ničnost (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe). Zahteva po poslovni sposobnosti pogodbenih strank ima kogentno naravo, zato je posledica kršitve ničnost pogodbe (glej dr. Mateja Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo, letnik 2003, št. 6, stran 1756, II Ips 13/99).

Sodišče prve stopnje je za ugotovitev odločilnega dejstva, ali je darovalka ob sklenitvi darilne pogodbe bila poslovno sposobna, izvedlo obsežen dokazni postopek, izvedene dokaze pa je ocenilo na način, ki ga predpisuje 8. člen ZPP. Upoštevalo je razlog, zaradi katerega pri darovalkinem lečečem zdravniku ni medicinske dokumentacije. Upoštevalo je namreč, da je darovalka k zdravniku hodila redko (2x leta 2002 zaradi poškodbe po padcu in enkrat v letu 2004 zaradi vnetja na roki). Ustrezen pomen je sodišče dalo dejstvu, da je lečeči zdravnik na darovalkin dom poslal patronažno sestro, da bi preverila njeno zdravstveno stanje, o čemer je v spisu tudi pisno poročilo (list. št. 55a). Okoliščina, da patronažna sestra ni bila zaslišana in da je bila večina prič predlagana s strani tožeče stranke, pravilnosti dokazne ocene ne izključuje. Sodišče je upoštevalo posamične izjave prič tudi v povezavi s preostalim dokaznim gradivom, ki izvira tudi iz obdobja pred njihovim zaslišanjem. Sodišče je dokazno ocenilo tudi izpovedbi prič D. J. in F. J. ter povedalo, zakaj njunim izjavam ni sledilo. Pritožbeno sodišče v pravilnost dokazne ocene nima nikakršnega pomisleka. Celotno dokazno gradivo, predvsem pa mnenje izvedenke psihiatrične stroke, je sodišču prve stopnje nudilo zanesljivo podlago za ugotovitev dejstva, da ob sklenitvi pogodbe darovalka ni bila poslovno sposobna. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe (86. člen OZ) in tudi zahtevku ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ki imata materialnopravno podlago v določbi 1. odst. 243. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1. Sodišče prve stopnje je tožencema utemeljeno naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Odločitev ima podlago v določbi 1. odst. 154. člena ZPP, saj z zavrnjenim delom zahtevka posebni stroški niso nastali.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Toženca bosta morala sama nositi nastale jima pritožbene stroške, ker s pritožbo nista uspela, povrniti pa bosta morala še stroške, ki so tožeči stranki nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo. Stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo v vrednosti 500 točk in nagrado za poročilo stranki v vrednosti 50 točk, kar skupaj z materialnimi stroški v višini 2 % od nagrade in 20 % DDV predstavlja znesek 308,66 EUR. Tožena stranka je upravičena tudi do povračila stroška za sodno takso za odgovor na pritožbo v znesku 73,89 EUR. Tožena stranka mora tožeči stranki pritožbene stroške plačati v 15 dneh, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti, ki pričnejo teči dan po izteku izpolnitvenega roka.