Jedro

Obveznost lastnika, da proda stanovanje (1.odst. 117.čl. Stanovanjskega zakona) ni vezana le na osebo imetnika stanovanjske pravice, ampak vključuje tudi ožje družinske člane imetnika, kolikor obstaja pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice. Pravica ožjih družinskih članov do privatizacije stanovanja temelji tako na samem zakonu in ne gre za prenos pravice imetnika stanovanjske pravice v obsegu, v kakršnem jo ima sam. Zakon je na omenjeni način uredil vrstni red upravičencev do privatizacije. Dejstvo, da tožničin mož, ki je imetnik stanovanjske pravice, ni državljan RS, ne more vplivati na tožničino pravico do nakupa stanovanja, saj pri njej omenjenega zadržka za pridobitev lastninske pravice ni.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se tako spremeni, da se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega in revizijskega postopka v znesku 59.651,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.10.1996 dalje do plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da sklene s tožnico kupoprodajno pogodbo za dvosobno stanovanje v L. za ceno 471.373,00 SIT v skladu z določbami stanovanjskega zakona. Naložilo ji je tudi, da povrne tožnici pravdne stroške v znesku 39.928,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeča stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da zavrne pritožbo tožene stranke in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge ali prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je pravica ožjih družinskih članov do nakupa stanovanja s soglasjem imetnika stanovanjske pravice derivativne narave. Gre za originarno pravico, ki temelji na 117.čl. stanovanjskega zakona. Tožničin mož je bil ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imetnik stanovanjske pravice. Dejstvo, da ni državljan RS, bi vplivalo le na njegovo možnost pridobitve lastninske pravice. Ni pa to ovira, da stanovanje kupi tožnica, ki je državljanka RS.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo RS pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Obveznost lastnika, da proda stanovanje (1.odst. 117.čl. stanovanjskega zakona) ni vezana le na osebo imetnika stanovanjske pravice, ampak vključuje tudi ožje družinske člane imetnika, kolikor obstaja pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice. Pravica ožjih družinskih članov do privatizacije stanovanja temelji tako na samem zakonu in ne gre za prenos pravice imetnika stanovanjske pravice v obsegu, v kakršnem jo ima sam. Zakon je na omenjeni način uredil vrstni red upravičencev do privatizacije. Dejstvo, da tožničin mož, ki je imetnik stanovanjske pravice, ni državljan RS, ne more vplivati na tožničino pravico do nakupa stanovanja, saj pri njej omenjenega zadržka za pridobitev lastninske pravice ni. Ker je sodišče druge stopnje zaradi nepravilne uporabe določbe 1.odst. 117.čl. stanovanjskega zakona sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin zahtevek, je revizijsko sodišče po 1.odst. 395.čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je tožničinemu zahtevku ugodilo.

Izrek o stroških pritožbenega in revizijskega postopka temelji na določbah 1.odst. 154.čl., 1.odst. 155.čl. in 2.odst. 166.čl. ZPP. Tožena stranka mora povrniti tožnici stroške odgovora na pritožbo, ker sama v pritožbenem postopku ni uspela, in stroške revizije, s katero je uspela tožnica.