8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tomaža Mačka, Brezovica pri Ljubljani, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 41. do 56. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeni akt. Zatrjuje, da je v neskladju z 2., 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da je solastnik štirih nepremičnin (zemljišča s poslovno stavbo, v kateri je kupil poslovni prostor, in treh parcel, na katerih so parkirišča). V zvezi s poslovno stavbo naj bi bil začet postopek za vzpostavitev etažne lastnine. Začet pa naj bi bil tudi postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k tej stavbi, v katerega naj bi vstopila tudi gospodarska družba, ki je lastnik druge poslovne stavbe. Pobudnik pojasnjuje, da ta družba predlaga, naj se dve nepremičnini, ki sta v solasti pobudnika, določita za pripadajoče zemljišče k njeni stavbi. Zaradi tega naj bi bil izkazan njegov pravni interes za vložitev te pobude. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče odloči, da so izpodbijane določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) v neskladju z Ustavo.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Členi 41 do 56 ZVEtL-1 urejajo materialna in procesna pravila postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003. Navedene določbe ne učinkujejo neposredno, pač pa jih uporabi sodišče v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča kot enega od dveh posebnih nepravdnih postopkov, ki sta namenjena uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin (1. člen ZVEtL-1). V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnika je razumeti, da se konkretni postopek, ki naj bi se nanašal na nepremičnine, na katerih ima vknjiženo lastninsko pravico, še ni končal niti na prvi stopnji sodnega odločanja. Zato ustavne pritožbe pobudnik še niti ne more vložiti. To pomeni, da (še) ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo. Pri tem se mu ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali prav vsaka od izpodbijanih določb sploh kakorkoli (tudi posredno) vpliva na pobudnikov pravni položaj.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik