Jedro

Da je materialno pravo sodišče dolžno že samo upoštevati, še ne pomeni, da upnik ni upravičen do stroškov, ki jih je imel z odgovorom na neutemeljen ugovor, ki ga je vložil po pozivu sodišča.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki potrdi, pritožbi upnika pa se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki spremeni tako, da mora dolžnik upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 244,80 EUR v roku 8 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

II. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 122,40 EUR v roku 8 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o zavarovanju in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.

2. Proti sklepu sta se pritožili obe stranki, vsaka v delu, v katerem v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspela. Pritožnika navajata, da uveljavljata vse pritožbene razloge, dejansko pa uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Dolžnik se v odgovoru na strinja z upnikovo pritožbo. Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril. _O pritožbi dolžnika_

3. Pritožnik (dolžnik) ponavlja, da mu izvršilni naslov ni bil nikoli vročen in da seznam izvršilnih naslovov ne predstavlja izvršilnega naslova. Ker je na vse to pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče razlogov po nepotrebnem ne ponavlja. Seznam izvršilnih naslov, ki je sestavljen skladno z 9. točko 145. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, česar dolžnik v ničemer konkretno ne izpodbija, je zakonsko določena oblika izvršilnega naslova. Zato tudi ne more biti utemeljeno pritožbeno stališče, da gre le za nepreverljiv spisek. Predhodna vročitev tega seznama dolžniku ni pogoj za opravo izvršbe na njegovi podlagi. Pritožbena navedba, da dolžnik ni prejel kakšnega drugega sklep ali karkoli drugega, pa je pritožbena novota, ki je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekal izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova, ki sestavljajo izvršilni naslov v tem postopku.

4. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlog ni podan. Ker tudi ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je dolžnikovo pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

_O pritožbi upnika_

5. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o zavarovanju, o stroških pa odločilo tako, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor. Odločitev je utemeljilo s tem, da stroški odgovora na ugovor za postopek zavarovanja niso bili potrebni, saj upnik ni z ničemer pripomogel k odločitvi sodišča. Sodišče bi sprejelo enako odločitev brez upnikovega odgovora, ker je zavezano spoštovati načelo stroge formalne legalitete.

6. Upnik je v odgovoru na ugovor navedel razloge, zakaj meni, da dolžnikovo nasprotovanje izvršljivosti seznama izvršilnih naslovov ni utemeljeno. Pojasnil je tudi, kako so nastali posamezni izvršilni naslovi, ki jih vsebuje seznam izvršilnih naslovov (zadnji odstavek 2/3 strani upnikove vloge).

7. Pritožnik (upnik) navaja, da je sodišče prve stopnje odločitev praktično v celoti utemeljilo z razlogi, na katere je opozoril v odgovoru na ugovor, da je upnika prej pozvalo k odgovoru na ugovor, poleg tega pa je opozoril na razliko med obrazloženostjo in utemeljenostjo ugovora.

8. Višje sodišče se v celoti strinja s pritožbenimi argumenti. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo peti odstavek 38. člena ZIZ. Glede na vsebino upnikovega odgovora na ugovor je treba upoštevati, da je upnik na dolžnikov ugovor vsebinsko in zelo konkretno odgovoril, da gre za stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (pravica do sodelovanja v postopku; 22. člen Ustave), da je upnik stališče o dolžnikovem pravnem naziranju lahko prvič zavzel šele v odgovoru na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov ugovor pravico odgovoriti. Odgovor ni omejen samo na trditve nasprotne stranke o dejstvih. Upnik v odgovoru na ugovor poskuša prepričati sodišče prve stopnje, da so trditve o dejstvih in pravna stališča nasprotne stranke neutemeljena in tako vplivati na odločitev sodišča. To je odgovor na ugovor v konkretni zadevi vseboval. Upnik je namreč nasprotoval dolžnikovemu materialnopravnemu stališču, da seznam izvršilnih naslovov ni veljaven izvršilni naslov v postopku sodne izvršbe. Da je materialno pravo sodišče dolžno že samo upoštevati, še ne pomeni, da upnik ni upravičen do stroškov, ki jih je imel z odgovorom na neutemeljen ugovor, ki ga je vložil po pozivu sodišča. Zato mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki jih je ta imel zaradi njegovega neutemeljenega ugovora (peti odstavek 38. člena ZIZ). Takšno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo že večkrat (na primer sklepi VSL IV Ip 270/2020, IV Ip 812/2020, I Ip 422/2020, II Ip 1992/2019, sklep VSL IV Ip 3114/2018).

9. Višje sodišče je stroške odgovora na ugovor odmerilo po priglašenem stroškovniku (gl. upnikov odgovor na ugovor), ki je v celoti skladen z Odvetniško tarifo – OT.

10. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZIZ v zvezi s 15. členom ZPP.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in petem odstavku 38. člena ZIZ. Stroški upnika so odmerjeni v naslednjem obsegu: za pritožbo proti sklepu o ugovoru po priglašenem stroškovniku, pri čemer je višje sodišče upoštevalo vrednost izpodbijanega dela (200 točk – tar. št. 27/6 OT), povečano za materialne stroške (2%).