Jedro

Če tožena stranka med postopkom izpolni zahtevek, se šteje, da je spor v celoti izgubila, zato ima tožnica pravico do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih do trenutka izpolnitve obveznosti. To pravico ima tožnica tudi, če ni umaknila tožbe takoj po tem, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila.

Tožnica, ki ne umakne tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je dolžna toženi stranki povrniti samo tiste stroške, ki jih je tožena stranka imela po izpolnitvi obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek (1. tč. izreka) in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 11.010,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.11.2002 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo (2. tč. izreka).

Zoper stroškovni del izreka sklepa se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožnici naloži plačilo stroškov postopka. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. list RS št. 26/99- 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek. Izrek o stroških je utemeljilo s tem, da je tožena stranka tožnici priznala in izplačala zahtevano po tožbi sicer že pri septemberski plači 1999, ker pa od oktobra 1999 dalje niso nastali kakšni stroški postopka, je tožnici priznalo potrebne stroške za vložitev tožbe. Sklicuje se na namen določbe 1. odst. 158. člena ZPP, ki je ne gre razlagati gramatikalno, temveč glede na namen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica vložila tožbo dne 29.1.1998. Tožena stranka je odgovorila na tožbo dne 14.4.1998. Tožnica je tožbo dne 20.9.2002 umaknila ter v pripravljalnem spisu navedla, da ji je tožena stranka v decembru 1998 izdala novo odločbo, istočasno je razveljavila svojo predhodno odločbo in je torej izpolnila tožbeni zahtevek, zato nima več pravnega interesa za tožbo. Iz navedenega izhaja, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek po vložitvi tožbe in odgovoru na tožbo.

Če tožena stranka med postopkom izpolni zahtevek, ki je dospel v času vložitve tožbe, se šteje, da je spor v celoti izgubila, zato ima tožnica pravico do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih do trenutka izpolnitve obveznosti (smiselno 1. odst. 154. člen ZPP). To pravico ima tožnica tudi, če ni umaknila tožbe takoj po tem, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila. Tožnica, ki ne umakne tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ji je dolžna povrniti samo tiste stroške, ki jih je imela po izpolnitvi obveznosti (1. odst. 158. člen ZPP).

Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožnici priznalo potrebne stroške postopka pravilna, glede na ugotovitev, da v času od izpolnitve obveznosti niso nastali stroški postopka, ne glede na to, da je tožnica šele 19.9.2002 umaknila tožbo.

Zaradi navedenega in v skladu z določbo 2. tč. 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker z njo ni uspela (1. odst. 165. člena v zvezi s 166. členom in 154. členom ZPP).