Jedro

Ker je tožnik vložil vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče s sklepom pozvalo, da jo v roku 15 dni prevede v slovenski jezik in ga hkrati tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal v skladu s sklepom sodišča. Ta sklep je bil poslan tožniku neposredno v tujino z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR), ki jo je podpisala njegova žena. Za mednarodno povratnico v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi velja, da jo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi naslovne države druga pooblaščena oseba ali delavec naslovne pošte. Skladno z mednarodnimi pravnimi predpisi so bili sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, ki v 2. odstavku 20. člena določajo, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk. Tožnik v postavljenem roku vloge ni prevedel v slovenski jezik, temveč jo je prevedel šele po izteku roka. Zato je sodišče vlogo v tujem jeziku zakonito zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo vlogo, prejeto dne 3. 11. 2015. 2. Proti sklepu se pritožuje tožnik. Navaja, da se je ob vročitvi sklepa dne 18. 11. 2015 nahajal na zdravljenju v tujini, žena pa je sklep sprejela nevedoč, da je postavljen rok za dopolnitev vloge. O odsotnosti je sodišče že obvestil z vlogo, ki je bila napisana v bosanskem jeziku. Predlaga, da pritožbeno sodišče preuči zadevo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku s pritožbo zoper sklep se skladno s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

5. Po preizkusu zadeve v obsegu iz 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je vlogo, ki jo je prejelo dne 3. 11. 2015 zakonito zavrglo na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že izdalo sodbo, opr. št. Psp 150/2015 z dne 11. 6. 2015. Zoper to sodbo je tožnik sam vložil revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 10. 2015 zavrglo kot nedovoljeno zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva.

8. Tožnik je dne 3. 11. 2015 po elektronski pošti in nato še po pošti z navadno pošiljko, ki jo je sodišče prejelo dne 10. 11. 2015, poslal vlogo v tujem jeziku. Takšna vloga je nerazumljiva. Po 6. členu ZPP namreč postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Če je vloga nerazumljiva, je potrebno z njo postopati po 1. odstavku 108. člena ZPP in od vložnika zahtevati, da jo vrne prevedeno v slovenski jezik. Sodišče prve stopnje je tožniku s sklepom z dne 13. 11. 2015 pravilno naložilo, da to nerazumljivo vlogo v roku 15 dni prevede v slovenski jezik. Hkrati ga je tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal v skladu s sklepom sodišča. Po 4. odstavku 108. člena ZPP sodišče vlogo zavrže, če je vložnik ne popravi, torej v konkretnem primeru prevede v slovenski jezik tako, da bi bila sploh primerna za vsebinsko obravnavanje.

9. Po določbi 135. člena ZPP se, kadar je treba kaj vročiti osebi v tujini, opravi vročitev po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali tem zakonu drugače določeno. Med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino vročitve osebi v tujino ureja več mednarodnih aktov. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. l. RS - MP št. 12/2010), ureja tudi pošiljanje in vročitev pisanj, in sicer z zaprosilom preko Ministrstva za pravosodje(1). V Konvenciji o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah(2) , k kateri sta pristopili obe državi, je izrecno navedeno, da konvencija ne vpliva na pravico, da se sodne listine pošljejo po pošti neposredno osebi v tujino, če namembna država temu ne nasprotuje. Po Konvenciji o civilnem sodnem postopku z dne 1. 3. 1954(3) , katere pogodbenici sta obe državi na podlagi nasledstva, pa je dopuščeno tudi vročanje neposredno po pošti osebam, ki se nahajajo v tujini.

10. Sklep z dne 13. 11. 2015 je bil tako poslan tožniku neposredno v tujino, in sicer z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR), ki jo je dne 18. 11. 2015 podpisala njegova žena. Za mednarodno povratnico v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi velja, da jo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi naslovne države druga pooblaščena oseba ali delavec naslovne pošte. Skladno z mednarodnimi pravnimi predpisi so bili sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 31/07), ki v 2. odstavku 20. člena določajo, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk.

11. Tožnik v postavljenem roku, ki se je iztekel 3. 12. 2015, vloge ni prevedel v slovenski jezik. Takšna dopolnitev vloge oziroma njen prevod v slovenski jezik je bila vložena šele 10. 12. 2015, ko jo je tožnik vložil neposredno na sodišče prve stopnje, torej prepozno. V skladu s 1. odstavkom 112. člena ZPP se v primerih, ko je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče. Sodišče prve stopnje je zato postopalo zakonito, ko je vlogo, prejeto 3. 11. 2015, zavrglo po 4. odstavku 108. člena ZPP.

12. Potrebno pa je pojasniti, da tudi če bi tožnik vlogo, prejeto 3. 11. 2015, dopolnil, oziroma jo prevedel v slovenski jezik, kar je 10. 12. 2015 tudi storil, pravočasno, s pritožbo zoper sklep z dne 15. 10. 2015, kar je po vsebini vloga, prejeta dne 3. 11. 2015, ne bi mogel uspeti.

13. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko namreč stranka skladno s 3. odstavkom 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Revizijo kot izredno pravno sredstvo torej praviloma lahko vloži samo odvetnik. Le izjemoma jo lahko vloži stranka sama, in sicer pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit, pri tem pa mora v reviziji, oziroma ob njeni vložitvi izpolnitev tega pogoja tudi izkazati, sicer se revizija zavrže. 14. Tožnik je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazoval, da ima opravljen državni pravniški izpit. Zato je sodišče prve stopnje revizijo s sklepom z dne 15. 10. 2015 zakonito zavrglo kot nedovoljeno. Pomeni, da bi pritožbeno sodišče, v kolikor bi bili izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavanje pritožbe zoper sklep 15. 10. 2015, le-to moralo zavrniti.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zatrjevanje tožnika, da je bil na zdravljenju v tujini, na pritožbeno rešitev zadeve ne vpliva.

(1) Glej 10. in 11. člen te pogodbe.

(2) 10. člen te konvencije.

(3) 1. točka 1. odstavka 6. člena te konvencije.