Jedro

Ker je družbeniška tožba vložena za račun družbe in je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, je zakonodajalec breme stroškov postopka naložil družbi, ki bi sicer sama morala skrbeti za dosledno izvajanje obveznosti družbenikov. Predujem je namenjen kritju stroškov, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in vključujejo stroške taks, zastopanja, prič in izvedencev. Sodišče sklep o založitvi predujma izda po uradni dolžnosti in če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Višino predujma sodišče določi glede na lastno oceno višine predvidenih pravdnih stroškov.

Pritožbena navedba, da je pritožničina obveznost iz naslova založitve predujma za kritje stroškov družbeniške tožbe nastala z vložitvijo tožbe, je zmotna. Pritožnica do izdaje sklepa o predujmu ni bila udeležena v predmetnem pravdnem postopku po nasprotni tožbi. Njena obveznost založitve predujma za stroške postopka na račun sodišča prve stopnje je nastala z izdajo sklepa o predujmu, s katerim je sodišče prve stopnje tudi določilo višino predujma, ki ga je pritožnica dolžna založiti. Ker je bil sklep o predujmu izdan po začetku stečajnega postopka nad pritožnico, je pritožničina obveznost iz naslova založitve predujma nastala po začetku stečajnega postopka in predstavlja strošek stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Družba A., d. n. o. - v stečaju, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je A., d. n. o. - v stečaju dolžna v roku 30 dni od prejema tega sklepa založiti 508,99 EUR predujma za stroške postopka na račun sodišča ..., sklic SI00 ..., sicer ga bo sodišče od družbe izterjalo po uradni dolžnosti.

2. Zoper izpodbijani sklep je družba A., d. n. o. - v stečaju (v nadaljevanju: družba A., d. n. o. - v stečaju), vložila pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, tožeči stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov pritožnice v roku 15 dni od prejema drugostopenjske odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tretji odstavek 81. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da lahko družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo v svojem imenu in za račun družbe vloži tožbo proti drugemu družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 503. člena tega zakona. Četrti odstavek 503. člena ZGD-1 določa, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. S sklepom sodišče naloži družbi, da založi predujem za te stroške. Če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Če je vložitev tožbe neutemeljena, sme družba zahtevati povrnitev stroškov od družbenika, ki je vložil družbeniško tožbo, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

5. Ker je družbeniška tožba vložena za račun družbe in je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, je zakonodajalec breme stroškov postopka naložil družbi, ki bi sicer sama morala skrbeti za dosledno izvajanje obveznosti družbenikov. Predujem je namenjen kritju stroškov, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in vključujejo stroške taks, zastopanja, prič in izvedencev. Sodišče sklep o založitvi predujma izda po uradni dolžnosti in če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Višino predujma sodišče določi glede na lastno oceno višine predvidenih pravdnih stroškov.

6. Pravdni stranki sta edina družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo A., d. n. o. - v stečaju. Tožnik je v tej zadevi v svojem imenu in za račun družbe vložil (nasprotno) tožbo zoper toženca, s katero mu očita, da je kršil svoje temeljne družbeniške obveznosti, in zahteva, da toženec družbi plača 5.022,57 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je po prejemu tožbe izdalo plačilni nalog, s katerim je tožniku naložilo plačilo sodne takse za redni postopek. Tožnik je zoper plačilni nalog vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je tožnik vložil pritožbo. Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi s sklepom I Cpg 443/2023 z dne 1. 12. 2023 ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu ugovoru ugodilo in plačilni nalog razveljavilo, ker je presodilo, da gre v obravnavani zadevi za družbeniško tožbo (actio pro socio). Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je družbi A., d. n. o. - v stečaju naložilo, da za stroške predmetnega postopka založi predujem v znesku 508,99 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Četrti odstavek 503. člena ZGD-1, ki se smiselno uporablja tudi za družbeniško tožbo pri družbi z neomejeno odgovornostjo, določa, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba ter da sodišče s sklepom naloži družbi, da založi predujem za te stroške, kar je sodišče prve stopnje storilo z izpodbijanim sklepom.

7. Nad družbo A., d. n. o. - v stečaju se je po vložitvi nasprotne tožbe in pred izdajo izpodbijanega sklepa z dne 24. 1. 2024 začel stečajni postopek (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 0000/2023 z dne 16. 10. 2023). Pritožnica trdi, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker ne upošteva dejstva, da je pritožnica pravna oseba v stečaju. Po njenem mnenju je terjatev iz naslova založitve predujma za kritje stroškov družbeniške tožbe nastala z vložitvijo tožbe, kar je pred začetkom stečajnega postopka, zato ne predstavlja stroška stečajnega postopka, niti terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, zato po začetku stečajnega postopka proti pritožnici ni dovoljeno dovoliti izvršbe, izvršitev izpodbijanega sklepa pa bi predstavljala kršitev načela enakopravnosti upnikov, saj bi favorizirala pooblaščence strank predmetnega postopka v primerjavi z dobavitelji, ki so že zagotovili dobave in storitve za potrebe stečajnega postopka. Pritožbeni očitki niso utemeljeni.

8. Ne drži pritožbena navedba, da terjatev za založitev predujma za pravdne stroške predmetnega postopka ne predstavlja stroška stečajnega postopka. Prvi odstavek 354. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da so stroški stečajnega postopka obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka. Pritožbena navedba, da je pritožničina obveznost iz naslova založitve predujma za kritje stroškov družbeniške tožbe nastala z vložitvijo tožbe, je zmotna. Pritožnica do izdaje sklepa o predujmu ni bila udeležena v predmetnem pravdnem postopku po nasprotni tožbi. Njena obveznost založitve predujma za stroške postopka na račun sodišča prve stopnje je nastala z izdajo sklepa o predujmu, s katerim je sodišče prve stopnje tudi določilo višino predujma, ki ga je pritožnica dolžna založiti. Ker je bil sklep o predujmu izdan po začetku stečajnega postopka nad pritožnico, je pritožničina obveznost iz naslova založitve predujma nastala po začetku stečajnega postopka in predstavlja strošek stečajnega postopka. Ker je torej predmet izpodbijanega sklepa terjatev sodišča, ki predstavlja strošek stečajnega postopka, je naložen predujem v primeru neplačila dopustno tudi prisilno izterjati na podlagi 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

9. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da bo izvršitev izpodbijanega sklepa povzročila neupravičeno favoriziranje pooblaščencev strank predmetnega postopka. Z izpodbijanim sklepom še ni odločeno o tem, kdo je končni zavezanec glede plačila pravdnih stroškov predmetnega postopka, ampak je odločeno zgolj o založitvi predujma, za katerega v tem trenutku še ni znano, ali bo dejansko porabljen za stroške postopka ali pa bo vrnjen pritožnici. O tem, kdo je končni zavezanec glede plačila pravdnih stroškov, bo sodišče prve stopnje odločilo v sodbi ali v sklepu, s katerim se bo končal postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), pri čemer bo upoštevalo kriterij uspeha. Če bo tožnik v pravdi uspel, mu bo stroške njegovega pooblaščenca moral povrniti toženec, ki bo sam nosil tudi stroške svojega pooblaščenca. Če tožnik v pravdi ne bo uspel, pa bo pritožnica, kot navaja tudi sama, smela od tožnika na podlagi določbe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 zahtevati povrnitev neutemeljeno povzročenih stroškov po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

10. Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo družbe A., d. n. o. - v stečaju zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Kadar sodišče pritožbo zavrne, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njo (prvi odstavek 165. člena ZPP). Družba A., d. n. o. - v stečaju s svojo pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).