Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odreditev zapečatenja hiše, ki je predmet dedovanja, mora biti izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive škode.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog Z.B. za zavarovanje zapuščine z zapečatenjem hiše, ki je predmet dedovanja, zavrnilo.
Zoper sklep se po svojih pooblaščencih pritožuje zakonita dedinja Z.B., ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi pravi, da ni sporno, da dedinja v hišo ne more. Neutemeljen naj bi bil zaključek sodišča, češ da je s tem, ko ji je bilo dovoljeno iz hiše odnesti premičnine, odpadel razlog za zavarovanje zapuščine. Vsi ostali naj bi po navedbah pritožbe lahko še vedno vstopili v hišo ter tudi zmanjšali njeno vrednost. Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo prvega sodišča. Pritožničin predlog za zapečatenje hiše, ki je predmet dedovanja je predlog za zavarovanje zapuščine (200. člen Zakona o dedovanju).
Takšnemu predlogu se ugodi ali pa se ga celo odredi po uradni dolžnosti, kadar okoliščine narekujejo posebno previdnost glede zapuščine. Gre torej za začasno odredbo v zapuščinskem postopku.
Pogoje zanjo določa 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.
Poleg izkazane verjetnosti terjatve, mora biti tako izkazana vsaj še ena izmed predpostavk, ki jih določa navedeni člen. Pritožnica smiselno zatrjuje obstoj nevarnosti težko nadomestljive škode.
Pritožbeno sodišče pa pri tem ugotavlja, da bi ravno z ugoditvijo pritožničinem predlogu prišlo do takšne škode. Sicer pa je takšna tudi ugotovitev prvega sodišča, ki za to tudi podaja razloge in bi jih bilo na tem mestu odveč ponavljati. Pritožba ne navaja ničesar takšnega, kar bi odločitev omajalo, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo tudi nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je izpodbijani sklep potrdilo.