Jedro

V kontumacionalnem postopku se sodišče ne spušča v ugotavljanje dejanskih navedb, to je v presojo resničnosti teh navedb, pač pa le v skladnost med navedbami tožbe in priloženimi dokazili.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka naložilo tožencu, da mora plačati tožniku tolarsko protivrednost 2.500,00 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, kot se obrestujejo hranilne vloge v DEM na vpogled za čas od 2.5.1994 do plačila in stroške postopka. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in prvostopno sodbo potrdilo.

V reviziji zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka in predlagal, da naj se sodba spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. V reviziji vztraja na svojem stališču, da je bila sodba zaradi izostanka izdana v nasprotju z določili ZPP. Tožnik bi namreč moral k tožbi predložiti tudi listino to je pogodbo, na katero se je skliceval. Stališče sodišča druge stopnje, da tožnik ni bil dolžan predložiti pogodbe in da zadostuje, da se je v tožbi le skliceval na dokaze in da je zadosti, da zgolj iz samih trditev izhaja utemeljenost zahtevka, ni pravilno.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, naprej ZPP, katerega določbe je revizijsko sodišče moralo v tej zadevi uporabiti na podlagi 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS št. 26/99).

Dalje je ugotoviti, da je bila v zadevi predlagana tudi obnova postopka istočasno z revizijo, da je bil postopek z revizijo na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 8.7.1999 prekinjen do pravnomočne rešitve obnovitvenega predloga, in da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 21.9.1999 zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker je ocenilo, da ta ni utemeljen. Naveden sklep je po podatkih spisa postal pravnomočen 22.10.1999. Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka naložilo tožencu, da mora plačati tožniku tolarsko vrednost 2.500,00 DEM z ustreznimi obrestmi. Tako je odločilo, ker je ocenilo, da so bile podane zahtevane procesne predpostavke za izdajo take sodbe in ker je utemeljenost tožbenega zahtevka izhajala iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, po katerih je toženec od dogovorjene kupnine 4.000,00 DEM za prodani avtomobil plačal le 1.500,00 DEM in da preostanka 2.500,00 DEM ni plačal do dogovorjenega roka 1.5.1994 in ne pozneje, v tožbi zatrjevana dejstva pa niso bila v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je poudarilo, da je za presojo predpostavke iz 5. točke prvega odstavka 332. člena ZPP (ki terja, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih predloži sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana) odločilno, da je izhajala utemeljenost zahtevka iz tožbenih trditev in da ni bila nujna predložitev dokazov (v konkretnem primeru pisne kupne pogodbe).

Iste domnevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot na pritožbeni stopnji, so predmet tudi revizijskega postopka (to je kršitev 4. in 5. točke prvega odstavka 332. člena ZPP v zvezi s 6. točko drugega odstavka 354. člena ZPP). Navedena kršitev je podana, če sodišče izda sodbo zaradi izostanka v nasprotju z določbami 332. člena ZPP. V tem primeru naj bi bila navedena kršitev zagrešena zato, ker da so v tožbi zatrjevana dejstva v nasprotju s pogodbo, ki jo je tožnik sicer navedel v tožbi kot dokaz, a je k njej ni priložil. Ob takem stanju bi moralo sodišče po revizijskem stališču zahtevati od tožnika, da pogodbo predloži, saj bi lahko šele potem ugotavljalo, ali so v tožbi zatrjevana dejstva v nasprotju z dokazi. Taka procesnopravna naziranja revidenta niso pravilna.

Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi dejstev, to je trditev, ki se navajajo v tožbi. Pri tem se sodišče ne spušča v dokazovanje v tožbi postavljenih trditev (ki so lahko podkrepljene z raznimi dokazi, kot na primer z zaslišanjem pravdnih strank, prečitanjem pogodbe in podobno, kot je tožnik storil tudi v tem primeru). Toda, če je tožnik ob dokaznem predlogu tudi predložil kakšne dokaze, ti ne smejo biti v nasprotju s trditvami, ki so navedene v tožbi ali v nasprotju z notoričnimi dejstvi (ker bi sodišče v takem primeru ne smelo izdati zamudne sodbe in bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti). V kontumacionalnem postopku se namreč sodišče ne spušča v ugotavljanje dejanskih navedb, to je v presojo resničnosti teh navedb, pač pa le v skladnost med navedbami tožbe in priloženimi dokazili. Ni pa bilo sodišče dolžno pribavljati v tožbi predlaganih dokazov, kot neutemeljeno meni revident. Zato v tej smeri ni moglo zagrešiti kakšne procesne napake. Torej sodbo zaradi izostanka je lahko izdalo po predlaganem tožbenem zahtevku, ker je njegova utemeljenost izhajala iz dejstev, navedenih v tožbi. To pomeni, da je bilo v postopkih na nižjih stopnjah pravilno uporabljeno določilo 332. člena ZPP, in da ni podana v reviziji uveljavljena kršitev iz 6. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Neutemeljeno toženčevo revizijo je zato revizijsko sodišče moralo zavrniti (393. člen ZPP).