10. 1. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe GIPOSS Gradbena podjetja Ljubljana, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Vesna Mišič, odvetnica v Ljubljani, na seji 10. januarja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice (Uradni list RS, št. 37/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica izpodbija Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki določa merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč. Navaja, da je pravna naslednica investitorja gradnje stanovanjske soseske BS-3 (sedaj območje BS 2/5) ter da je sama oziroma njen pravni prednik lastnik večjega dela zemljišč v tej soseski. Z Odlokom naj bi Občina določila, da se gradbene parcele v soseski določajo v skladu z izdelanim predlogom, ki je priložen odloku (8. člen). Pobudnica meni, da je Občina z Odlokom odvzela oziroma omejila njeno lastninsko pravico. Etažni lastniki naj bi namreč postali solastniki funkcionalnih oziroma skupnih funkcionalnih zemljišč na podlagi Odloka, in ne na podlagi prodajnih pogodb oziroma odločb, izdanih v okviru upravnega postopka. Ker naj bi pobudnica zemljišča, na katerih je bila predvidena gradnja garažne hiše prodala, naj bi Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju Mestna občina) ter nekateri etažni lastniki vložili tožbe zaradi ničnosti te prodajne pogodbe. Pobudnica zatrjuje, da je izpodbijani Odlok v neskladju s 33., 67., z 69. in s 155. členom Ustave ter z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl., ter Uradni list RS, št. 18/93 in nasl. – ZUN), Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZUreP-1) in z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZGO-1).

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Pobudnica svoj pravni interes za izpodbijanje Odloka utemeljuje z navedbami, da je sama oziroma njen pravni prednik lastnik večjega dela zemljišč v soseski BS-3. Iz navedb v pobudi izhaja, da je pobudnica zemljišča, predvidena za gradnjo garažne hiše, prodala in da so Mestna občina ter nekateri etažni lastniki vložili tožbe zaradi ničnosti prodajne pogodbe. Po podatkih Okrožnega sodišča v Ljubljani ti postopki še niso pravnomočno končani.

Pobudnica bo lahko glede na že uveljavljeno ustavnosodno presojo (npr. sklep št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07) pravni interes za vložitev pobude izkazala šele hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe, če bo v postopku pred sodišči ugotovljeno, da pobudnica na podlagi razlage izpodbijanega Odloka, za katero trdi, da je ustavno sporna, ni bila lastnica zemljišč, ki jih je kasneje prodala. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se pobuda namreč lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora ustavni pritožnik trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Navedeno stališče pobudnici ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči, če ne bo pobudnica svojih pravic uspešno zavarovala že v teh postopkih.

V obravnavanem primeru je izpodbijan predpis lokalne skupnosti, ki ga lahko sodišča pri odločanju o pravicah in obveznostih sama izločijo. Sodišča so namreč na podlagi 125. člena Ustave vezana na Ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise ali predpise lokalnih skupnosti. Podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, sodišče niti ne sme uporabiti, če meni, da niso v skladu z Ustavo ali z zakonom. Ustava namreč daje sodniku pooblastilo in nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih v takšnem primeru sam izloči "podzakonske" predpise (t. i. exceptio illegalis).

Glede na navedeno bo lahko pobudnica pravni interes za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka izkazovala šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev v postopkih pred sodišči hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik