Jedro

Tožniku ni mogoče očitati nepravilnosti oziroma čezmerne prijave, saj ne gre za prijavo neobdelanega ali tujega zemljišča, ampak za navajanje druge številke GERK-a, do česar pa ni prišlo iz razlogov na strani tožnika, ampak zaradi naknadne spremembe številke GERK-a v postopku komasacije. Iz tega pa sledi, da tudi razlogov za zavrnitev zahtevanih plačilnih pravic po 57. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 ni.

Izrek

Tožbi se ugodi. 1. točka izreka odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-34491/2013/4 z dne 10. 1. 2014 se odpravi in se zadeva vrne v tem obsegu istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper v uvodu citirano prvostopno odločbo, s katero je bilo odločeno, da se tožniku zavrnejo plačilne pravice in sicer plačilna pravica za njivo identifikacijska št. 16304357, število plačilnih pravic 0,74 v vrednosti 338,15 € (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je bilo odločeno o nastalih večletnih sankcijah zaradi čezmerne prijave in sicer, da se bodo tožniku v obdobju naslednjih treh let zaradi sankcij, nastalih na površinah, izplačila zmanjšala v višini 243,47 € (2. točka izreka). Takšna odločitev je bila potrjena tudi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je kot drugostopni organ z odločbo št. 33101-51/2014/2 z dne 2. 2. 2015 pritožbo tožeče stranke zoper navedeno prvostopno odločbo zavrnil. 2. Tožnik je v vloženi tožbi pojasnil, da je bila dne 25. 3. 2013 pri Upravni enoti Ptuj, Oddelek za kmetijstvo zaradi komasacije ob njegovi prisotnosti na ortofoto vrisana nova meja in dodeljena številka GERK-a 5163684 za kmetijsko gospodarstvo. Dne 25. 4. 2013 je brez njegove vednosti nekdo na Upravni enoti Ptuj, v Oddelku za kmetijstvo v računalniškem sistemu dodeljeno številko spremenil v 5271508. O tem je bil obveščen šele 14. 1. 2014. Glede na navedeno dne 31. 5. 2013 ni vedel za nastale spremembe ob podaji vloge za subvencijo, posledica tega pa so bila zavrnjena denarna sredstva. Hkrati mu je bila izrečena še sankcija za tri leta. Tožnik svojo laično tožbo zaključuje s predlogom, naj sodišče odpravi sankcije iz odločbe, ker njivo vsekakor obdeluje in določi, kateri organ mu mora povrniti že izgubljena denarna sredstva in stroške za leti 2013 in 2014 v skupnem znesku 659,84 €.

3. Ko je bila tožba vročena toženi stranki v odgovor, je le-ta odgovorila z dopisom z dne 10. 4. 2015, iz katerega izhaja, da tožena stranka šteje, da tožeča stranka izpodbija prvostopno odločbo v delu, ki se nanaša na znižanja in izključitve za nadaljnja subvencijska leta, z argumenti, ki so po mnenju tožene stranke v celoti utemeljeni, zaradi česar je izdala novo odločbo št. 33101-51/2014/7 z dne 7. 4. 2015, s katero je drugostopni organ sporne sankcije v celoti odpravil. 4. Tožena stranka je temu dopisu priložila citirano odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je bila v 1. točki izreka odpravljena odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33101-51/2014/2 z dne 2. 2. 2015. Z 2. točko izreka pa je bilo odločeno, da se pritožbi ugodi in se 2. točka odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-34491/2013/4 z dne 10. 1. 2014 odpravi.

5. Sodišče je odgovor tožene stranke skupaj s prilogo poslalo tožniku v odgovor s pozivom, naj pojasni, glede na odločbo Ministrstva z dne 7. 4. 2015, ali je s takšno odločitvijo zadovoljen oziroma ali tožbo razširja na novi upravni akt (39. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik je v odgovoru na ta poziv pojasnil, da z odločbo ministrstva z dne 7. 4. 2015 ni zadovoljen, saj ne odpravlja vseh posledic, ki so nastale z izdajo prvostopne odločbe. Navaja, da čezmerne prijave, ki se mu očita, ni bilo, zato mu pripadajo tudi denarna sredstva in stroški, ki jih je navedel v tožbi.

6. Po prejemu tega dopisa je sodišče štelo, da tožeča stranka vztraja pri vloženi tožbi in le-to razširja tudi na novi akt ter toženo stranko pozvalo, da glede na to sodišču predloži vse spise. Na ta poziv je tožeča stranka odgovorila z vlogo, katero je naslovila odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, sicer pa ponavlja navedbe iz svojega dopisa z dne 10. 4. 2015, iz katerega izhaja, da šteje, da je tožba vložena zoper tisti del prvostopne odločbe, ki se nanaša na znižanje in izključitve za nadaljnja subvencijska leta, glede česar je tožena stranka izdala novo odločbo, s katero je sporne sankcije odpravila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožnik je vložil v upravnem sporu laično tožbo, v kateri navaja akt, ki ga izpodbija in razloge, iz katerih se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Svojo tožbo zaključuje z zapisom, da sodišču predlaga, da odpravi sankcije iz odločbe, vendar po presoji sodišča tega zapisa ni mogoče razumeti, kot si to razlaga tožena stranka, da tožnik izpodbija samo 2. točko izreka prvostopne odločbe. V uvodu tožbe namreč tožnik navaja, katero odločbo izpodbija, pri tem pa ne pravi, da to izpodbija le delno. Prav tako je iz njegovih navedb povsem jasno razvidno, da se ne strinja z odločbo v zavrnilnem delu v celoti.

9. Po izdaji nove drugostopne odločbe dne 7. 4. 2015 je tožnik sodišču sporočil, da vztraja pri tožbi, saj z novo drugostopno odločbo niso bile odpravljene vse posledice nepravilne prvostopne odločitve. Glede na to je predmet izpodbijanja in presoje v tem upravnem sporu še 1. točka izreka odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-34491/2013/4 z dne 10. 1. 2014. 10. Kot izhaja iz odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 7. 4. 2015, drugostopni organ pritrjuje tožniku, da njemu ni mogoče očitati čezmerne prijave, saj gre zgolj za navajanje druge številke GERK-a, ne pa za prijavo neobdelanega ali tujega zemljišča. Drugostopni organ je iz tega razloga odpravil sankcije, ki so bile tožniku izrečene z izpodbijano prvostopno odločbo.

11. V skladu z 58. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. 11. 2009 je mogoče določiti znižanja in izključitve, torej sankcije, v primeru, če so ugotovljene nepravilnosti v skladu s 57. členom te Uredbe in so te nepravilnosti takšnega obsega, da terjajo izrek sankcij. Izrek sankcij je torej posledica ugotovljenih nepravilnosti.

12. Kot izhaja iz odločbe ministrstva z dne 7. 4. 2015, tožniku ni mogoče očitati nepravilnosti oziroma čezmerne prijave, saj ne gre za prijavo neobdelanega ali tujega zemljišča, ampak za navajanje druge številke GERK-a, do česar pa, kot ugotavlja sodišče, ni prišlo iz razlogov na strani tožnika, ampak zaradi naknadne spremembe številke GERK-a v postopku komasacije. Iz tega pa sledi, da tudi razlogov za zavrnitev zahtevanih plačilnih pravic po 57. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 ni.

13. Ker je bila pri sprejemu izpodbijane odločitve napačno uporabljena določba 57. člena citirane Uredbe, kar pomeni, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, je sodišče 1. točko izreka odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-34491/2013/4 z dne 10. 1. 2014 na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo v tem obsegu vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) o zahtevku v odpravljenem delu ponovno odločiti.