Jedro

Po pravnih pravilih ODZ je darilna pogodba praviloma t. i. realni kontrakt in se zato za njeno sklenitev zahteva tudi dejanska izročitev stvari. Če do dejanske izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost (in iztožljivost) pa je vezana na strogo obličnost. Če je darilna obljuba vključena v dedni dogovor, ki ima naravo sodne poravnave in je sestavni del pravnomočnega sklepa o dedovanju, je obličnostni zahtevi za njeno neposredno učinkovanje v smeri uresničitve končnega poslovnega namena strank že v celoti zadoščeno.

ODZ v paragrafu 956 opredeljuje darilo za primer smrti kot volilo, kar pomeni, da je lastninskopravni prenos nepremičnine (ki je predmet pogodbe) na obdarjenca odložen do trenutka smrti darovalca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženca zahteval sklenitev darilne pogodbe za primer smrti, s katero se pogodbeni stranki dogovorita: 1.) da darovalec (toženec) podari in izroči za primer svoje smrti obdarjencu (tožniku) nepremičnini, pripisani pri vl. št. 213 in 122, k. o. ..., in dovoljuje, da se pri navedenih nepremičninah vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve v korist obdarjenca in 2.) da se vrednost podarjenega ocenjuje na 2.600.000,00 SIT, vse davščine in druge javne dajatve povezane s to pogodbo pa krije obdarjenec, sicer bo takšno pogodbo nadomestila ta sodba. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je obravnavani dedni dogovor civilni sporazum med pravdnima strankama, s katerim sta se dediča (pravdni stranki) dogovorila o razdelitvi zapuščine po pokojni E. V. Toženčeva obveznost sklenitve darilne pogodbe za primer smrti je bila dogovorjena le zaradi ekvivalentnosti (nobenega darilnega namena ni bilo). Zato ne sprejema zaključka sodišč, da sta pravdni stranki sklenili predpogodbo. Zatrjuje tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da sta pravdni stranki v zapuščinskem postopku po pokojni E. V. sklenili dedni dogovor, s katerim se je toženec (zunajzakonski partner zapustnice) „zavezal, da bo s tožnikom (sinom zapustnice) po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, najkasneje v roku enega meseca po izpeljavi zapuščinske obravnave, sklenil darilno pogodbo za primer smrti za nepremičnine, pripisane pri vl. št. 213 in 122, k. o. ..., v kateri bo navedeni nepremičnini v primeru svoje smrti podaril tožniku“. Dedni dogovor je sestavni del sklepa o dedovanju opr. št. D 85/1997 z dne 16. 6. 1997, ki je postal pravnomočen 4. 8. 1997. Revizijsko sporna je pravna narava citiranega dela dednega dogovora.

7. Revizijsko sodišče pritrjuje revidentovi tezi, da sta sodišči prve in druge stopnje spričo narave darila citirani del dednega dogovora materialnopravno zmotno opredelili kot darilno predpogodbo. Po pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ)(1) je darilna pogodba praviloma t. i. realni kontrakt in se zato za njeno sklenitev zahteva tudi dejanska izročitev stvari. Če do dejanske izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost (in iztožljivost) pa je vezana na strogo obličnost. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost tudi že po v času sklenitve dednega dogovora še upoštevnih pravnih pravilih zahtevala ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 ODZ), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta (v poznejšem vmesnem obdobju, ko so notarske posle prevzela sodišča, pa je morala biti obljuba darila dana na sodni zapisnik). Opisana stroga obličnost velja tudi za darilo za primer smrti (primerjaj delno nadomeščeno besedilo paragrafa 956 ODZ). V obravnavanem primeru, ko je darilna obljuba vključena v dedni dogovor, ki ima naravo sodne poravnave in je sestavni del pravnomočnega sklepa o dedovanju, je obličnostni zahtevi za njeno neposredno učinkovanje v smeri uresničitve končnega poslovnega namena strank že v celoti zadoščeno. Za zahtevek za sklenitev pogodbe (izvirajoč po zmotnem naziranju sodišč prve in druge stopnje iz „predpogodbe“) ni torej nobene podlage.

8. ODZ v paragrafu 956 opredeljuje darilo za primer smrti kot volilo, kar pomeni, da je lastninskopravni prenos nepremičnine (ki je predmet pogodbe) na obdarjenca odložen do trenutka smrti darovalca. Tako se torej izkaže, da je izpodbijana pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka (iz razlogov, ki so navedeni v tej sodbi) pravilna.

9. Bistvena in nosilna značilnost zatrjevane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je izpodbijano sodbo vsekakor mogoče preizkusiti (napačna pravna kvalifikacija namreč sama ne more pomeniti kršitve postopka iz 14. točke, saj je tudi sodbo, ki temelji na zmotni uporabi materialnega prava, mogoče preizkusiti), očitana procesna kršitev ni podana.

10. Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti.

Op. št. (1): Ker darilna pogodba v Zakonu o obligacijskih razmerjih – ZOR (ki bi se v tej zadevi še uporabljal na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika) ni bila urejena, se je treba opreti na pravna pravila Občega državljanskega zakonika – ODZ.