Jedro

Plačano takso za sklep o izvršbi v višini 225 točk je potrebno na podlagi pojasnila e) k tar. št. 2 ZST všteti v takso za sodbo v višini 1200 točk. Na podlagi 1. člena pravilnika o izdajanju in uporabi sodnih kolekov, se sodne takse, ki presegajo znesek 10.000,00 SIT plačujejo v gotovini in ne v kolkih.

Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo, da v času odmere navedenih taks (dne 13.02.1995), še nista bila v veljavi določbi sedanjega 6. odst. tar. št. 1 in 7. odst. tar. št. 2 ZST, ki določata 100% povečanje takse.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi za takso za sodbo v višini 3.375,00 SIT in v delu, s katerim je taksnemu zavezancu naloženo plačilo takse v sodnih kolkih, ki jih je dolžan predložiti sodišču v postavljenem roku.

Pritožba se v ostalem delu zavrne in se izpodbijani sklep v tem obsegu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi 27. člena ZST, tožeči stranki kot taksnemu zavezancu naložilo plačilo takse za sodbo v višini 18.000,00 SIT po 1. in 6. odst. tar. št. 2 ZST v zvezi s 1. odst. tar. št. 1 in to v 15 dnevnem roku od vročitve izpodbijanega sklepa, sicer bo sodišče takso prisilno izterjalo.

Ugotovilo je, da iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka plačala takso le za predlog za izvršbo v višini 4.050,00 SIT, ne pa tudi za sklep, saj je taksa za predlog in sklep ob vložitvi predloga za izvršbo, tj. dne 6.2.1995 znašala 900 točk oziroma 8.100,00 SIT (glede na takratno vrednost točke 9,00 SIT).

Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in navedla, da predpisana taksa za sodbo znaša le 9.000,00 SIT, ker se po tarifni št. 2 taksa za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine všteva v sodno odločbo. Sodišče prve stopnje pa je zmotno ugotovilo, da je tožeča stranka plačala le takso za predlog (manjka "in sklep" - očitna pomota v pritožbi), saj je iz taksnega opomina opr. št. II I 357/95 razvidno, da je plačala za predlog in sklep. Sodno takso je tudi po pravilniku o izdajanju in uporabi upravnih in sodnih kolekov potrebno plačati v gotovini, glede na to, da presega znesek 10.000,00 SIT in ne v kolkih, kot zahteva sodišče. Pritožba je deloma utemeljena.

Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožeča stranka plačala le takso za predlog za izvršbo, drži. Iz podatkov v spisu namreč izhaja (opomin na redni št. 8 in potrdilo o plačilu na isti redni št.), da je v bila taksa za predlog in sklep o izvršbi odmerjena (in plačana) v višini 4050,00 SIT ter za sodni opomin v višini 675,00 SIT, skupaj torej 4725,00 SIT. Takšna odmera z dne 13.02.1995 je bila povsem pravilna v skladu s takrat veljavnim zakonom o sodnih taksah (ZST) oziroma taksno tarifo. Ob vrednosti zahtevka 58.035,80 SIT (18. člen ZST) in (takratni) vrednosti točke 9,00 SIT je taksa za predlog za izvršbo po 2. odst. tar. št. 1 ZST znašala 225 točk in taksa za sklep o izvršbi po 3. odst. tar. št. 2 ZST tudi 225 točk, skupaj 450 točk oziroma 4.050,00 SIT. Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo, da v času odmere navedenih taks (dne 13.02.1995), še nista bila v veljavi določbi sedanjega 6. odst. tar.

št. 1 in 7. odst. tar. št. 2 ZST, ki določata, da se v izvršilnem postopku, v katerem odloča sodišče o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine in bi v primeru ugovora moralo postopati po pravilih postopka v gospodarskih sporih, se za vloge (odločbe) iz drugega in tretjega (tretjega in četrtega) odstavka teh tarifnih številk plača taksa, določena v teh odstavkih, povečana za 100%.

Plačano takso za sklep o izvršbi v višini 225 točk je tako potrebno na podlagi pojasnila e). k tar. št. 2 ZST všteti v takso za sodbo, ki znaša po tar. št. 1/1 v zvezi s tar. št. 2/1 in 2/6 1200 točk. Pravilno odmerjena taksa za sodbo tako znaša 975 točk (1200 točk - 225 točk) (1. odst. 7. člena ZST) oziroma ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan nastanka taksne obveznosti za sodbo (4. odst. 7. člena ZST) dne 19.11.1999, 14.625,00 SIT in ne 18.000,00 SIT, kot je odmerjeno v izpodbijanem sklepu niti ne 9.000,00 SIT, kot navaja pritožnica.

Drži pa tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nepravilno sklenilo, da mora taksni zavezanec takso plačati v sodnih kolkih. Na podlagi 1. člena pravilnika o izdajanju in uporabi sodnih kolekov (Uradni list RS, št. 17/92 in 28/95), se sodne takse, ki presegajo znesek 10.000,00 SIT plačujejo v gotovini in ne v kolkih.

Izpodbijani sklep je bilo zato glede na odmerjeno takso v višini 18.000,00 SIT potrebno razveljaviti za takso v višini 3.375,00 SIT (18.000,00 - 14.625,00 SIT) ter v delu v katerem je bilo taksnemu zavezancu naloženo plačilo takse v kolkih (2. stavek I. odst. izreka), v ostalem delu pa pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi.