Jedro

Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je načeloma prepozen. Vendar je po stališču sodne prakse pravočasen takrat, kadar se zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi omenjenih postopkovnih določb upošteva položaj, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 29. 12. 2017 dovolilo predlagano izvršbo ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Žalcu. Po ugovoru dolžnika je s sklepom z dne 27. 2. 2018 navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu. Proti temu sklepu se stranke niso pritožile in je postal pravnomočen.

2. Tožena stranka je v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu po odvetniku vložila prvo pripravljalno vlogo, v kateri je podala ugovor krajevne nepristojnosti in opozorila, da je v kreditni pogodbi dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani. Okrajno sodišče v Žalcu je o ugovoru odločilo s sklepom z dne 1. 6. 2018. Izreklo se je za krajevno nepristojno za odločanje v zadevi ter odločilo, da jo bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Ugotovilo je, da sta se stranki v pogodbi o kratkoročnem eurskem kreditu z dne 6. 10. 2014 dogovorili za krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti na podlagi 24. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da je za sojenje pristojno Okrajno sodišče v Žalcu, kajti tožena stranka, kljub pozivu na predložitev veljavnega pooblastila stranke odvetniku, tega ni poslala sodišču v postavljenem roku, niti naknadno, to pa pomeni, da te vloge Okrajno sodišče v Žalcu ne bi smelo upoštevati glede na določbo tretjega odstavka 98. člena ZPP.

4. Za sojenje je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je načeloma prepozen. Vendar je po stališču sodne prakse pravočasen takrat, kadar se zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi omenjenih postopkovnih določb upošteva položaj, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča1. 6. V obravnavani zadevi se je sicer šele v postopku pred sodiščem, ki mu je bila zadeva odstopljena v krajevno pristojno obravnavo, izkazalo, da Okrajno sodišče v Žalcu toženčeve pripravljalne vloge s podanim ugovorom krajevne nepristojnosti ne bi smelo upoštevati, dokler vloga ne bi vsebovala pooblastila odvetnika za zastopanje toženca. Tudi v kolikor bi bilo odvetniško pooblastilo vloženo v spis, pa je po presoji pritožbenega sodišča ugovor krajevne nepristojnosti, podan šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, v konkretni zadevi prepozen. Upoštevati je treba, da je tožeča stranka kot upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedla in označila kot verodostojno listino pogodbo o kratkoročnem eurskem kreditu št. 000, ki vsebuje sporazum pravdnih strank o krajevni pristojnosti sodišča. Toženec se je v ugovoru sicer res skliceval, da ne more preveriti, za katero verodostojno listino gre, vendar je v nadaljevanju dopuščal kot podlago za izvršbo navedeno pogodbo o kratkoročnem eurskem kreditu. To pa pomeni, da bi lahko že v ugovoru opozoril na sporazum o dogovorjeni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani, saj je bil že v sklepu o izvršbi opozorjen, da bo postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Žalcu. V prvi pripravljalni vlogi podan ugovor krajevne nepristojnosti, tudi če bi šlo za popolno vlogo, bi bil tudi iz navedenega razloga ugovor toženca prepozen.

7. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

1 VS RS III R 14/2015, I R 83/2017, III R 46/2018.