Jedro

Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 17. 4. 2004 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 20. 5. 2014 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Predlagatelj je dolžan prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 334,77EUR, v roku petnajstih dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 4. 2014 je sodišče prve stopnje zaradi umika predloga za ureditev meje med parcelama št. 1603/9 k. o. X in št. 1603/10 k. o. X, postopek ustavilo ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 20. 5. 2014 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu geodetske stroke J. D. priznalo nagrado in povračilo stroškov z DDV- jem v skupni višini 712,21 EUR ter sklenilo, da se izplačilo nagrade in povračilo stroškov nakaže na poslovni račun sodnega izvedenca.

3. Zoper navedena sklepa se laično pritožuje predlagatelj.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 17.4.2014 pojasnjuje, da se je dne 17.4.2014 ob 12.19 uri pred njegovim stanovanjem na naslovu S. 47, pojavil moški srednjih let ter od njega zahteval, da takoj pride na dovozno pot, kjer se nahaja sporni mejnik, ki je predmet postopka, in kjer ga že čakajo ostali udeleženci postopka. Odredbi navedenega moškega je pritožnik odločno ugovarjal in je udeležbo odklonil, saj je do razpisane obravnave manjkalo še več kot 40 minut in o predčasnem pristopu na narok ni bil obveščen njegov pooblaščenec odvetnik. Tudi geometer, ki ga je najel v predmetni zadevi in se je že nahajal v njegovem stanovanju, se obravnave pred razpisanim časom ni hotel udeležiti, ter je udeležbo, tako kot predlagatelj, kategorično odklonil. Ker je navedeni moški, za katerega je kasneje ugotovil, da je geometer izvedenec, rekel, da bodo sicer zadevo uredili brez njega, se je odločil, da gre pogledat, kaj se dogaja na dovozni poti. Ob spornem mejniku je že stala skupina šestih do sedmih ljudi. Geometer - izvedenec je takoj začel s postopkom in je med prisotne razdelil neko skico, ki jo je imenoval elaborat ter je z nasprotnima udeležencema začel s predlogi o ureditvi meje, kar sploh ni bil predmet mejnega spora. Ker je bil pritožnik brez pooblaščenca - odvetnika, se je odločil, da se bo iz tovrstnega postopka umaknil, zato je izjavil, da se iz takšnega postopka, kjer se gre za oslovo senco, umika, saj zadeve brez njegovega odvetnika in geometra, ni možno urediti. Ob 13.00 uri, ko se je skupina že umaknila iz dovozne poti pred hišo nasprotnega udeleženca, je do njegovega stanovanja prišel njegov odvetnik. Na zapisnik zaradi fizične odsotnosti ni imel možnosti dati svojih pripomb. Ob 13.22 uri mu je na dvorišče, kjer se je nahajal, prinesel sodni izvedenec v podpis zapisnik, ki se mu ga glede na okoliščine sploh ni zdelo vredno prebrati. Tudi na predloženi in že zaključeni zapisnik ni imel možnosti dati pripomb, zato je zapisnik z namenom potrditve udeležbe v tovrstnem sodnem postopku podpisal z napovedjo, da se bo zoper takšen postopek pritožil na Višje sodišče v Ljubljani.

5. Prvi nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril ter je predlagal njeno zavrnitev.

6. V pritožbi zoper sklep z dne 20.5.2014 pritožnik navaja, da mu ni znano, kdaj in kakšno izvedensko delo naj bi opravil izvedenec geodetske stroke J. D. Sodišče namreč v zvezi z njegovim predlogom za postavitev premaknjenega mejnika v prvotno stanje, ogleda na terenu v sodelovanju z izvedencem po zakonito razpisanem naroku še ni opravilo.

7. Pritožbi sta neutemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 17. 4. 2014

8. Kot izhaja iz listin v spisu je sodišče prve stopnje dne 17. 4. 2014 v postopku zaradi ureditve meje in postavitve mejnika v prvotno stanje opravilo narok na kraju samem Narok se je res začel že ob 12.40 uri, torej 20 minut pred razpisano uro, vendar pa je iz zapisnika o opravljenem naroku razvidno, da so na narok pristopili vsi vabljeni udeleženci. Narok se je zaključil ob 13.30 uri. Iz zapisnika izhaja, da je izvedenec geodetske stroke J. D. na naroku pojasnil, da iz skice terenske meritve izhaja, da je po geodetskih podatkih sporni mejnik postavljen na pravem mestu. Na prošnjo predlagatelja je izvedenec ponovno premeril dolžino parcele nasprotnega udeleženca ob meji s parcelno št. 1604/1 ter je ponovno ugotovil, da so podatki predhodno opravljenih meritev točni. Predlagatelj je nato na naroku izjavil, da te zemlje, ki je sporna, ne rabi in je brez veze, da se gre v tem postopku za oslovo senco, čeprav meni, da bi morala biti razdalja na začetku njegove dovozne poti med mejnikoma 3,70 in ne 3,44 m. Nadalje je izjavil, da ta postopek ni več pomemben, glede na to, kar mu je povedal izvedenec, zato predlog za ureditev meje umika. Nasprotni udeleženec se je z umikom strinjal. 9. Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano in sicer o opravljenih procesnih dejanjih, poteku glavne obravnave in podanih izjavah strank (122. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zapisnik je bil pisan v redu; nič ni izbrisano, dodano ali spremenjeno (tretji odstavek 123. člena ZPP). Zapisnik so v skladu s 126. členom ZPP podpisali zapisnikarica, sodnica, predlagatelj ter nasprotni udeleženec oziroma njegov pooblaščenec. Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (drugi odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično. Stranke sicer lahko kasneje dokazujejo, da tisto, kar je v zapisniku zapisano, ni resnično, vendar pa pritožnik niti v pritožbenem postopku trditev o drugačnem poteku dogodkov, kot izhaja iz vsebine zapisnika, ne podkrepi z dokaznimi predlogi, ki bi njegove trditve dokazovale, npr. s predlogom za zaslišanje odvetnika, ki naj bi ob 13.00 uri prispel do pritožnikovega stanovanja oz. geodeta, ki naj bi se že ob 12.19 uri nahajal v pritožnikovem stanovanju. Z golimi navedbami pa pritožnik navedene domneve o resničnosti zapisanega ne more izpodbiti.

10. Ker je predlagatelj na naroku dne 17. 4. 2014 umaknil predlog, umik predloga pa je neposredno učinkujoče procesno dejanje in se ga ne more več preklicati, je pravilno sodišče prve stopnje na podlagi 23. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP v zvezi s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek ustavilo.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo predlagatelja na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel mora na podlagi prvega odstavka 154. in tretjega odstavka 165. člena ZPP prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki obsegajo nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 3210 v višini 254,40 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR in 22 % DDV, skupaj 334,77 EUR.

O pritožbi zoper sklep z dne 20. 5. 2014

13. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodni izvedenec geodetske stroke izvedeniškega dela ni opravil. Kot je razvidno iz listin spisa, je sodišče v navedenem postopku izvedlo dokaz z izvedencem geodetske stroke J. D., ki je opravil študij spisa, zbral in proučil dodatno dokumentacijo, opravil terenski ogled z izmero ter na naroku dne 17.4. 2014 ustno podal mnenje. Ne glede na dejstvo, da sodišče o zadevi ni meritorno odločilo, je izvedenec na podlagi 249. člena ZPP upravičen do nagrade, ki mu jo je sodišče v izpodbijanem sklepu v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih pravilno priznalo.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).