Jedro

Pritožbena izvajanja glede namestitve sina k očetu nimajo v izvedenih dokazih nobene podlage, ker iz izvedenega dokaznega postopka jasno izhaja, da se oče za otroke do sedaj ni brigal, zanje ni skrbel in tudi glede na svoje osebne lastnosti ne zmore starševske skrbi.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o stikih med drugim nasprotnim udeležencem in njegovimi tremi otroki (četrti odstavek VIII. točke izreka) razveljavi ter v tem obsegu vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II.V ostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Prva nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje otroke A. A., roj. 31. 3. 2020, B. B., roj. 29. 10. 2015, in C. C., roj. 15. 6. 2017, odvzelo staršema - materi D. D. in očetu E. E. (točka I izreka). Otroka A. A. in C. C. je namestilo v rejniško družino k F. F., sina B. B. pa v Strokovni center mladinski dom ... (točka II in III izreka) ter odločilo, da ukrep traja tri leta (točka IV izreka). V odločbi o preživninski obveznosti staršev (točka V in VI izreka) je odločilo, da je mati za vsakega otroka dolžna plačevati 50,00 EUR mesečne preživnine (skupno 150,00 EUR mesečno), oče otrok pa za vsakega otroka 90,00 EUR mesečne preživnine (skupno 270,00 EUR mesečno). V točki VIII izreka (prvi, drugi in tretji odstavek) je določilo stike med otroci in njihovo materjo, v četrtem odstavku navedene točke pa je odločilo, da se stiki med otroci in njihovim očetom E. E. ne izvajajo. Z izpodbijanim sklepom je še v točki VII izreka odločilo, da se skrbnik za otroke, ki je postavljen po CSD ..., zaveže še pri B. B. urejati pravice iz javnih sredstev ter opravljati in razpolagati z denarnimi sredstvi otroka. Predlagatelj je dolžan enkrat letno posredovati poročilo o izvajanju načrta pomoči o družini nasprotnih udeležencev (točka IX izreka), udeleženci pa krijejo sami svoje stroške postopka (točka X izreka).

2.Prvostopni sklep s pritožbo glede odločitve o odvzemu otrok, obveznosti plačila preživnine po drugem nasprotnem udeležencu ter prepovedi stikov med otroci in očetom izpodbija drugi nasprotni udeleženec, to je oče otrok. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da ni razlogov za odvzem otrok, zlasti za sina B. B., ki je po odločitvi sodišča nameščen v Strokovni center mladinski dom .... Sin očeta pogreša in obstajajo vsi pogoji, da otrok živi pri očetu na njegovem naslovu, kjer bi lahko oče za sina ustrezno skrbel. Oče otrok je namreč v začetku razmerja z novo partnerko, s katero tudi že imata skupnega otroka, kar vse ga je toliko spremenilo, da je pripravljen tudi prevzeti odgovornost za sina B. B. Preživninska obveznost za vse tri otroke je za očeta določena v previsokem znesku in ni v sorazmerju s preživninsko obveznostjo z materjo otrok, ki za preživljanje otrok prispeva skoraj polovico manj sredstev kot oče otrok. V novem gospodinjstvu je oče otrok edini zaposlen in je zraven otrok A. A., B. B. in C. C., dolžan preživljati še enega otroka iz nove partnerske zveze, v kateri partnerica tudi ni zaposlena in je tako dolžan preživljati tudi novo partnerico. Za preživljanje otrok bi morala oba starša prispevati enak znesek. Prepoved stikov z otroki pa ni obrazložena in tako očetu sploh ni jasno, zakaj ne more imeti stikov s svojimi otroci. Stike želi imeti, zlasti s sinom B. B., s hčerama pa jih bo zaradi krajevne oddaljenosti težje izvajal. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3.V odgovoru na pritožbo prva nasprotna udeleženka prereka zlasti navajanja pritožnika glede enakomerne porazdelitve plačevanja preživnine med oba starša, ker je oče otrok boljših premoženjskih razmer kot mati otrok in je tako sposoben plačevati višjo preživnino za otroke kot njihova mati. V zvezi s stiki pa pripominja, da oče z otroki do sedaj stikov ni izvajal in tudi ni kazal nobene volje za izvajanje stikov z otroki. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Po določbi prvega odstavka 174. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali zavod, če je otrok ogrožen in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi, in če okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno lahko prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Ukrep odvzema otroka lahko traja največ tri leta (četrti odstavek 174. člena DZ), vendar ga lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog centra za socialno delo na podlagi določbe prvega odstavka 160. člena DZ podaljša vsakič še za tri leta, če je to smiselno in v korist otroka.

6.Nasprotnima udeležencema (nadalje starša otrok) je predlagatelj dne 15. 12. 2021 izvedel nujni odvzem otrok, katerega je Okrožno sodišče v ... s sklepom o začasni odredbi Z .../2021 z dne 16. 12. 2021 potrdilo ter vse tri otroke odvzelo staršema in jih namestilo v Krizni center za otroke .... V postopku izreka ukrepa trajnega značaja - odvzem otroka staršem po določbi 174. člena DZ je prvostopno sodišče dne 14. 11. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je C. C. in A. A. (nadalje hčerki) namestilo v rejniško družino k F. F., B. B. (nadalje sin) pa v Krizni center za mlade .... S to odredbo je tudi določilo stike med materjo z otroki in stike med očetom in otroki. S sklepom o spremembi začasne odredbe z dne 12. 6. 2024 pa je prvostopno sodišče začasno odredbo z dne 14. 11. 2023 spremenilo v toliko, da je sina namestilo v Strokovni center mladinski dom ... ter starša otrok zavezalo k plačevanju preživnine, in sicer je mati za vsakega otroka dolžna plačevati 50,00 EUR mesečne preživnine, oče otrok pa znesek 90,00 EUR mesečne preživnine za vsakega otroka.

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopnega sodišča (točka 8-13 razlogov izpodbijanega sklepa), da sta oba starša otrok zaradi svojih osebnih lastnosti nesposobna in nezmožna skrbeti za otroke, zaradi česar so vsi trije otroki tako ogroženi, da je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zagotoviti njihove koristi. To dejstvo izhaja iz strokovnih poročil pristojnega CSD ter iz izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije dr. G. G. Sicer pa pritožba navedenim ugotovitvam izrecno ne nasprotuje, navaja le, da se naj sin namesti pri očetu, ki bi sedaj lahko ustrezno skrbel zanj, ker je na začetku razmerja z novo partnerko, s katero imata tudi že skupnega otroka. Taka pritožbena izvajanja glede namestitve sina k očetu nimajo v izvedenih dokazih nobene podlage, ker iz izvedenega dokaznega postopka jasno izhaja, da se oče za otroke do sedaj ni brigal, zanje ni skrbel in tudi glede na svoje osebne lastnosti ne zmore starševske skrbi. Da je sin nameščen v Strokovni center mladinski dom ... pa je tudi povsem pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ker glede na ugotovljene posebne potrebe sina le navedena institucija lahko izvaja tako kvalitetno in strokovno obravnavo otroka, da je možen njegov nadaljen dober razvoj. Namestitev sina v navedeni center je tako v korist otroka. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8.Pritožbeno sodišče se tudi pridružuje prvostopnemu sodišču glede odločitve, da je oče otrok za vsakega otroka dolžan plačevati 90,00 EUR mesečne preživnine, torej znesek 270,00 EUR za vse tri otroke skupaj. Dejstvo je, da je oče otrok zaposlen in zasluži okrog 1.000,00 EUR plače in je tako z navedenim zneskom, tudi ob dejstvu, da ima še enega otroka, sposoben preživljati tri svoje otroke iz prejšnje partnerske zveze. Mati otrok se je sicer zaposlila v invalidskem podjetju, vendar ji je na podlagi Zavoda RS za zaposlovanje zaradi invalidnosti priznan status nezaposljive osebe, kar pomeni, da mati otrok praktično nima možnosti redne zaposlitve, kot zatrjuje pritožba. Sicer pa s plačilom navedene preživnine po obeh roditeljih skupaj niso pokrite potrebe otrok in se tako tudi iz tega vidika sklicevanja pritožbe na enakomerno porazdelitev preživninske obveznosti obeh staršev pokažejo kot neutemeljena.

9.Pritožba ima prav, da prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu nima razlogov o prepovedi stikov med otroci in njihovim očetom. Tako postopanje predstavlja bistveno kršitev določb nepravdnega postopka po določbi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi 366. členom in 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V navedenem delu se prvostopni sklep ne more preizkusiti, ker nima razlogov o tem, zakaj je sodišče odločilo, da se stiki med očetom in otroci ne izvajajo. Zaradi navedene kršitve je v navedenem obsegu pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, ker pritožbeno sodišče samo ne more nadomeščati razlogov za odločitev prvostopnega sodišča. V novem sojenju bo prvostopno sodišče ponovno odločalo o stikih med otroci in očetom ter o tej odločitvi sprejelo tudi ustrezne razloge.

10.Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 42. člena ZNP v zvezi s 2. in 3. točko 365. člena ZPP.

11.Z odgovorom na pritožbo prva nasprotna udeleženka ni prispevala k razjasnitvi zadeve in zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 160, 174, 174/1, 174/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.