Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cp 603/2007

ECLI:SI:VSCE:2007:CP.603.2007 Civilni oddelek

stečajni postopek pravni interes
Višje sodišče v Celju
8. november 2007

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika, ki je trdil, da ima pravni interes za nadaljevanje pravde, kljub temu da vtoževane terjatve ni prijavil v stečajnem postopku. Sodišče je ugotovilo, da je prijava terjatev obvezna in da opustitev prijave pomeni, da upnik nima več interesa za poplačilo terjatve. Pritožnik je tudi trdil, da je intervenient v pravdi sosporniški, vendar je sodišče ugotovilo, da gre za solidarno obveznost, kar ne pomeni enotnega sosporništva. Sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje in zavrnilo pritožbo.
  • Pravni interes za vodenje pravdeSodišče obravnava vprašanje, ali tožnik še vedno ima pravni interes za vodenje pravde, potem ko vtoževane terjatve ni prijavil v stečajnem postopku.
  • Sosporništvo in intervenientSodišče presoja, ali je intervenient v pravdi obravnavan kot enotni sospornik in ali bi to vplivalo na pravni interes tožnika.
  • Učinki zavarovalne policeVprašanje, ali ima oškodovanec pravico do odškodnine iz zavarovanja in kako to vpliva na pravni interes za nadaljevanje pravde.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom pod tč. 1 odločilo, da se pravdni postopek, ki je bil 12.07.2006 prekinjen nadaljuje, pod tč. 2, da se tožba zavrže, pod tč. 3 pa je odločilo o stroških postopka. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je bil proti toženi stranki s sklepom Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 47/2006 z dne 12.07.2006 začet stečajni postopek, s tem dnem so nastopile pravne posledice stečaja, zato je bil prekinjen pravdni postopek. 11.01.2007 je stečajni upravitelj tožene stranke sodišču poslal obvestilo o prevzemu pravde, zato je sodišče sklenilo, da se postopek, ki je bil 12.07.2006 po samem zakonu prekinjen, nadaljuje. Sodišče pa je tožbo zavrglo iz razlogov, ker je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajnem postopku ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni prijavil v stečajnem postopku, zato tudi ni več podan njegov pravni interes za vodenje predmetne pravde. Ker mora pravni interes obstajati ves čas postopka, in ker iz določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidacije izhaja, da je prijava terjatev s tečajno maso obligatorne narave, posledica opustitve prijave pa je zakonska domneva, da upnik nima več interesa za poplačilo svoje terjatve, je sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka sklepa.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavlja pa vse tri pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP. V pritožbi navaja, da je v času škodnega dogodka imela splošno civilno odgovornost zavarovano pri intervenientu po zavarovalni polici in meni, da se tudi na tega intervenienta raztezajo civilnopravni učinki pravde. Z intervenientom obstaja njuna solidarna zaveza nasproti tožniku in meni, da gre za sosporniškega intervenienta, ki ima v pravdi položaj enotnega sospornika in torej položaj stranke v postopku. Sodišče s tem, ko je tožbo zavrglo, ni upoštevalo dejstva sosporniškega intervienta, zato je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 339. čl. ZPP. Meni, da sodišče tudi ni uporabilo II. odst. 965. čl. Obligacijskega zakonika, ki določa, da ima oškodovanec od takrat, ko nastane zavarovalni primer, lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja. Zato meni, da je pravni interes za nadaljevanjem pravde zoper zavarovalnico še vedno podan. Meni tudi, da je intervenient s tem, ko je vstopil v pravdo dal soglasje k subjektivni spremembi tožbe. Zato bi bilo v skladu z načelom smotrnosti in ekonomičnosti postopka smiselno nadaljevati s pravdo zoper intervenienta. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo s pritožbo ne izpodbija. Pritožbena izvajanja in očitki sodišču prve stopnje, da ni uporabilo določbe 196. in 202. čl. ZPP kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, niso utemeljena. Tožeča stranka je zahtevala plačilo odškodnine od tožene stranke iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti, po čl. 154 takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih. Ker je imela tožena stranka svojo odgovornost zavarovano po zavarovalni polici za splošno civilno odgovornost, je z vlogo z dne 17.01.2005 vstopila v pravdo na stran tožene stranke kot stranska intervenientka. Med toženo stranko in stransko intervenientko pa gre za pogodbeno zavarovanje, medtem ko je pravna podlaga med tožnikom in toženo stranko neposlovna odškodninska obveznost. Zato ne gre za enotno niti nujno sosporništvo, pač pa za navadno solidarno obveznost za povrnitev škode. Enotno sosporništvo v procesnem smislu ureja 196. čl. ZPP, ki določa, da kadar je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Kdaj pa so stranke na aktivni ali pasivni strani enotni sosporniki pa pove materialno pravo. Sosporniki se štejejo za enotno pravdno stranko le, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravdnega razmerja, to je po pravilih materialnega prava spor rešiti enako za vse sospornike. Za enotne sospornike gre npr. kadar je vložena tožba za razveljavitev zakonske zveze, ki jo vloži državni tožilec zoper zakonca po II. odst. 136. čl. ZZZDR, tožba po 259. čl. OZ kadar tožnik izpodbija dolžnikova pravna dejanja. Enotni sosporniki so napr. lastniki zemljišča kadar so toženi na ugotovitev obstoja služnosti, zakoniti dediči, ki izpodbijajo oporoko, dediči kadar jih sodišče napoti na pravdo zaradi ugotavljanja dedne pravice, skupni lastniki, solastniki kadar se od njih zahteva izročitev po naravi nedeljive stvari... . Res je posledica enotnega sosporništva v tem, da se pravnomočnost sodbe, ki se izreče zoper enega sospornika, učinkuje tudi zoper druge, če niso bili istočasno zajeti s tožbo. Govorimo o raztegnitvi subjektivnih meja pravnomočnosti. Ne gre pa za enotno sosporništvo v konkretnem primeru, saj izhaja odgovornost toženca in stranskega intervenienta iz drugačne pravne podlage. Zato tudi ne velja določba 202. čl. ZPP, in zato niso utemeljene trditve tožeče stranke, da bi moralo sodišče nadaljevati pravdo zoper stranskega intervenienta.

Neutemeljene pa so tudi navedbe tožnika, da sodišče ne bi smelo spregledati dejstva, iz II. odst. 965. čl. Obligacijskega zakonika, saj ta določba ureja le lastno pravico oškodovanca in direktno tožbo in določa, da ima oškodovanec takrat, ko nastane zavarovalni primer, lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in nobena poznejša sprememba v pravice zavarovanca nasproti zavarovalnici ne vpliva na njegovo pravico do odškodnine. Ta določba pomeni, da lahko oškodovanec toži direktno tudi zavarovalnico, ne pomeni pa, da gre za nujno in enotno sosporništvo. Ta določba oškodovancu to je tretji osebi, le priznava direktno tožbo proti zavarovalnici in daje oškodovancu pravico ali da direktno toži zavarovalnico ali pa povzročitelja škode.

Tudi pritožbeni očitki o tem, da bi sodišče moralo upoštevati, da je zavarovalnica s tem, ko se je spustila v obravnavanje že vstopila v pravdo in da gre za subjektivno spremembo tožbe, niso utemeljeni. Iz vloge zavarovalnice jasno in nedvoumno izhaja, da je v postopku sodelovala kot stranski intervenient. 187. čl. ZPP daje tožeči stranki možnost, da do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega, vendar je potrebna privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo. Tožeča stranka pa do takrat, ko je sodišče odločilo o tem, da se tožba zavrže, subjektivne spremembe tožbe niti ni predlagala.

Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 353. čl. ZPP zavrniti.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka. ( ZPP čl. 154).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia