Jedro

Po III. odstavku 35. člena ZIP (v zvezi s 244. členom ZIP) upniku ni treba v predlogu za izdajo začasne odredbe premične stvari natančneje označiti. Ker pa se je upnik odločil, da ne bo dokazoval nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve (I. odstavek 265. člen ZIP), ampak samo, da ne bo z začasno odredbo pretrpel nobene škode, bi upnik predmete, za katere naj se prepove pravni promet, moral opredeliti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški bremenijo upnika.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po 265. členu Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), v katerem je upnik sicer izkazal verjeten obstoj terjatve, ni pa izkazal za verjetno, da bi dolžnik z izdano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (nevarnosti otežitve izterjave upnik ni omenjal). Kot vrsto začasne odredbe je upnik predlagal popis dolžnikovih nepremičnin in prepoved razpolaganja z njimi.

Zoper sklep o zavrnitvi je upnik pravočasno vložil pritožbo, v kateri navaja, da ni zahteval, naj se dolžniku prepove razpolaganje z vsemi premičninami, temveč samo tistimi, ki bi jih popisali, saj III.

odstavek 35. člena ZIP ne zahteva natančnejše opredelitve premičnih stvari, v skladu s sodno prakso pa naj bi bilo, da se popišejo po oceni višine zavarovane terjatve. Dolžniku škoda ne bi mogla nastati, saj bi lahko predmete uporabljal in s tem ne bi bilo onemogočeno njegovo poslovanje. Upnik je predlagal spremembo sklepa, oz.

podrejeno razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje, priglasil pa je tudi stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Prepoved dolžniku, da ne sme razpolagati s premičnimi stvarmi je dovoljena vrsta začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po 1. točki I. odstavka 266. člena ZIP, ki jo sodišče izda, če so izpolnjeni pogoji iz 265. člena ZIP. Ob ugotovitvi verjetnega obstoja terjatve je zaključek sodišča prve stopnje, da upnik ob uveljavljanju pogoja iz II. odstavka 265. člena ZIP ni izkazal za verjetno, da bi dolžnik z izdano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, pravilen, vendar iz naslednjih razlogov: Po III. odstavku 35. člena ZIP (v zvezi s 244. členom ZIP) upniku res ni treba v predlogu za izdajo začasne odredbe premične stvari natančneje označiti. Upnik pa lahko to vseeno stori, podrobneje opredeli tiste, ki naj se popišejo ali nekatere stvari izvzame (poleg tistih, ki so že po zakonu izvzete iz izvršbe). Ker se je odločil, da ne bo dokazoval nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve (I. odstavek 265. člean ZIP), ampak samo, da ne bo z začasno odredbo pretrpel nobene škode, bi upnik predmete, za katere naj se prepove pravni promet, moral opredeliti.

Iz sodnega registra tuk. sodišča (spis št. Rg 1/1504-00) namreč izhaja, da spadajo med dejavnosti dolžnika tudi trgovina blaga na debelo v tranzitu in trgovina na drobno. Z izdajo začasne odredbe bi lahko bilo predmet popisa tudi trgovsko blago, s tem pa onemogočeno opravljanje dejavnosti, ki je predmet njegovega poslovanja. Prav zaradi dolžnikove registrirane dejavnosti upnikove navedbe o nenastanku škode ne zadostujejo za izkaz verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo.

Utemeljitev sodišča prve stopnje, da bi lahko vrednost popisanih premičnin presegla terjatev, ni pravilna, saj mora po 29. členu ZIP sodišče tudi po uradni dolžnosti omejiti izvršbo samo na nekatere predmete, če zadoščajo za uveljavitev terjatve. Vendar mora sodišče paziti le na vrednost popisanih stvari, ne pa na njihov namen oz.

vrsto (osnovna sredstva ali blago za prodajo).

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep potrdilo po 2. točki 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 14. členom ZIP, o pritožbenih stroških pa odločilo, da upniku ne gredo, ker s pravnim sredstvom ni uspel (154/I in 166/I člen ZPP).