Jedro

Sodišči sta sicer ugotovili spremenjene okoliščine na strani upravičenca in na strani zavezanca za plačilo preživnine, pravilno pa sta ocenili težo in pomen spremenjenih okoliščin in pravilno porazdelili preživninsko obveznost glede na ugotovljene okoliščine. Kot je bilo že zapisano, sta upoštevali tako dohodke obeh staršev mladoletnega tožnika, kakor tudi potrebe otroka, ki obiskuje osnovno šolo. To pa sta odločilna elementa od določanju višine preživnine. Ob tem pa sta sodišči pravilno upoštevali še dejstvo, da je mati tista, ki vsakodnevno skrbi za otroka in ga vzgaja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in zvišalo preživnino, ki jo je dolžan plačevati toženec za svojega sina, na 20.000,00 SIT in sicer od 1.11.1996 dalje. V presežku za 5.000,00 SIT pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako odločitev je toženec vložil pravočasno revizijo. V laični reviziji graja odločitev o zvišanju preživnine, ki jo je dolžan plačevati, ker od zavoda za zaposlovanje kot tehnološki višek dobiva 58.000,00 SIT, drugih dohodkov pa nima. Okrog hiše je le 10 arov zemlje, pridelek pa je bil ves uničen od toče. Hiša, v kateri stanujeta z očetom, je stara, neometana, brez centralnega ogrevanja. Tudi sam ima težave z zdravjem in je k reviziji priložil nevrološki izvid. Sodišču očita, da ne drži, da bi mu oče pomagal vzdrževati sina. Zakonita zastopnica ni pojasnila, s kakšnimi sredstvi je obnovila stanovanje in napeljala telefon. Potem stanuje v boljših razmerah kot revident. Na Okrajnem sodišču v S. je prišel do podatka o lastništvu parcele, ki je vpisana na ime Š. K. V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

V svoji reviziji toženec graja dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje in njuno dokazno oceno. To pa po določilu 3. odstavka 385. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog. Revizijsko sodišče je na dejanske ugotovitve vezano in ne sme presojati pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. V pojasnilo pa kratko: sodišči sta upoštevali, kakšen dohodek toženec prejema kot tehnološki višek, prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Prav tako je bilo v postopku pravilno upoštevano, v kakšnih stanovanjskih (stara hiša, vrt) razmerah toženec živi. Nikjer v izpodbijani sodbi ni ugotovitve, da tožencu njegov oče pomaga pri vzdrževanju mladoletnega tožnika in je taka trditev revidenta zmotna. Tožencu v pojasnilo še to, da bi mogel v postopku pred zaključkom glavne obravnave (ob zaslišanju zakonite zastopnice, ko je bil prisoten na naroku) postaviti vprašanja, na katera terja odgovor v reviziji glede prenove stanovanja in napeljave telefonskega priključka. Trditvi, da je zakonita zastopnica lastnica nepremičnine, ni priložil nobenega dokaza in je zato kot taka ta trditev neupoštevna. Glede ostalih trditev pa revizijsko sodišče ponovno opozarja, da gre za nedovoljeno revizijsko izpodbijanje dejanskih ugotovitev in zato na te trditve ne odgovarja.

Ob pomanjkanju zatrjevanih revizijskih razlogov je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti preverilo še pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem je ugotovilo, da sta sodišči tako prve kot druge stopnje pravilno upoštevali 5. odstavek 132. člena Zakona o zakonski zvezi z družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, p.b.), ko sta ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah, na podlagi katerih je bila preživnina dogovorjena, le-to zvišali. Sodišči sta sicer ugotovili spremenjene okoliščine na strani upravičenca in na strani zavezanca za plačilo preživnine, pravilno pa sta ocenili težo in pomen spremenjenih okoliščin in pravilno porazdelili preživninsko obveznost glede na ugotovljene okoliščine. Kot je bilo že zapisano, sta upoštevali tako dohodke obeh staršev mladoletnega tožnika, kakor tudi potrebe otroka, ki obiskuje osnovno šolo. To pa sta odločilna elementa od določanju višine preživnine. Ob tem pa sta sodišči pravilno upoštevali še dejstvo, da je mati tista, ki vsakodnevno skrbi za otroka in ga vzgaja. Očitki revizije, da mati preprečuje stike z otrokom, pa v nobenem primeru ne morejo in ne smejo vplivati na višino določene preživnine. O stikih z otrokom je potrebno na pristojnem centru za socialno delo urejati dogovor z materjo o tem, kako pogosti in kakšni naj bodo stiki med očetom in sinom. Materialno pravo je bilo torej pravilno uporabljeno, revizijske trditve pa niso v ničemer utemeljene, zato je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker revident ni priglasil nobenih stroškov.