Jedro

Ko pride tekom izvršilnega postopka do spremembe lastništva na predmetu izvršbe, vstopi novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Glede na določbe ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Hipotekarni dolžnik in upnik krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča na P. opr. št. In 56/2001 z dne 5. 7. 2001 (pravilno: 7. 5. 2001), glede solastniškega deleža 1/2 nepremičnine parc. št. A k.o. P., ID znak nepremičnine ..., nadaljuje zoper uvodoma navedenega hipotekarnega dolžnika.

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje hipotekarni dolžnik. Navaja, da pred prejemom izpodbijanega sklepa ni bil seznanjen ne s predlogom za izvršbo ne s sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine parc. št. A k.o. P. slednji sklep mu niti ni bil vročen, s čimer naj bi bila po mnenju pritožnika podana kršitev načela kontradiktornosti. K izpodbijanemu sklepu je bilo sicer priloženo cenilno poročilo cenilke M.T. z dne 24. 9. 2014, vendar se z ocenjeno vrednostjo pritožnik ne strinja in v pritožbi smiselno podaja vsebinske pripombe k cenilnemu poročilu. Hipotekarni dolžnik nadalje izpostavlja, da do prejema izpodbijanega sklepa ni vedel, da je na njegovi nepremičnini, ki jo je prejel v last po menjalni pogodbi z dne 20. 8. 2002, vpisana hipoteka v korist upnika, niti ni bil seznanjen o teku tega izvršilnega postopka in ni privolil, da bi zamenjal nepremičnino, ki je s tem omejena. Kot pravni laik je verjel, da je nepremičnina prosta bremen in omejitev, zapisa v 5. točki menjalne pogodbe pa s pokojno ženo nista razumela v smislu vpisanih hipotek. Pritožnik nadalje izpostavlja, da terjatev ni prešla na hipotekarnega dolžnika, temveč na nepremičnine, ki jih je dolžnik prejel z menjalno pogodbo z dne 20. 8. 2002 - po opravljeni komasaciji parc. št. B k.o. Š., kar naj bi izhajalo iz 5. točke menjalne pogodbe, vendar to ni bilo izvedeno. Vknjižene hipoteke na nepremičnini parc. A k.o. P.(sedaj last hipotekarnega dolžnika), bi se tako morale po mnenju pritožnika prenesti na parc. št. C in D k.o. Š., sedaj parc. št. B k.o. Š., ki sta jih prejela v last P.S. in P.S. ml. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je vložil odgovor na pritožbo, h kateremu ni bil pozvan in ki v skladu s četrtim odstavkom 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni predviden. V njem se zavzema za zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi pavšalno uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov ugotovilo, da je po zaznambi sklepa o izvršbi na solastniškem deležu do 1/2 nepremičnine parc. št. A k.o. P., ki učinkuje od 13. 4. 2001 dalje, prišlo do spremembe lastništva na navedeni nepremičnini. Na podlagi menjalne pogodbe z dne 20. 8. 2002 v zvezi s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 24. 4. 2001 D 123/2000 se je na navedeni nepremičnini vknjižila lastninska pravica v korist B.M. in I.M., vsakega do ½ (z učinkom od 10. 12. 2002). Z učinkom od 5. 12. 2012 pa se je na navedeni nepremičnini vknjižila lastninska pravica na I.M. do celote. Kot pravilno povzema sodišče prve stopnje (in kar niti ni predmet izrecne pritožbene graje), je pritožnik (hipotekarni dolžnik) pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, katere solastniški delež do ½ je bil na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi že obremenjen z zastavno pravico na nepremičnini (oz. na solastniškem deležu le-te) z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ). Na podlagi navedene zakonske določbe je zato sodišče prve stopnje izvršbo na navedeno nepremičnino (oz. na solastniški delež le-te do 1/2) pravilno nadaljevalo zoper pritožnika kot realnega dolžnika.

7. Pritožnik ima kot hipotekarni dolžnik poseben položaj v izvršilnem postopku, ki teče za realizacijo hipoteke na tej nepremičnini. Upnik od njega ne more zahtevati plačila dolga, zahteva pa lahko prodajo (solastniškega deleža) nepremičnine, iz katere se bo dolg poplačal. Pasivno (procesno in stvarno) legitimiran pri hipotekarni tožbi je vedno aktualni lastnik obremenjene nepremičnine, torej ne glede na to, kdo je bil prvotni zastavitelj. V tem primeru bo v izvršbi kot dolžnik, torej kot stranka postopka, nastopal (aktualni) lastnik nepremičnine in ne (zgolj) prvotni (osebni) dolžnik.(1)

8. Izpostavljeno posebnost položaja hipotekarnega dolžnika je v obravnavani izvršilni zadevi pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Ko pride tekom izvršilnega postopka do spremembe lastništva na predmetu izvršbe, vstopi novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je namreč lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti.(2) Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika. Glede na določbe ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ). Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njen novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Izpodbijani sklep je po svoji vsebini tako procesni sklep o nadaljevanju izvršbe na v izreku navedeno nepremičnino zoper realnega dolžnika kot njenega novega zemljiškoknjižnega lastnika (v deležu do ½) in temelji na ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju, ki je v tem trenutku edino pravno relevantno. Pritožnik je s tem postal hipotekarni dolžnik, od katerega lahko upnik zahteva (le) prodajo polovičnega solastniškega deleža nepremičnine, s katerim se bo dolg poplačal (in ne poplačila dolžnikovega dolga kot takega).(3)

9. V zvezi s pritožbeno navedbo, da pritožnik do prejema izpodbijanega sklepa ni vedel, da je na njegovi nepremičnini, ki jo je prejel v last po menjalni pogodbi z dne 20. 8. 2002, vpisana hipoteka v korist upnika, sodišče druge stopnje pripominja, da je dolžnik upoštevajoč publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo s tem bil oz. bi vsaj moral biti seznanjen. S položajem hipotekarnega dolžnika je pritožnik pridobil položaj dolžnika in lahko ugovore materialnega prava glede hipoteke in glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka, uveljavlja v ugovoru dolžnika. Take narave so njegove že v obravnavani pritožbi podane navedbe, da naj terjatev ne bi prešla nanj kot hipotekarnega dolžnika, temveč na nepremičnine, ki jih je osebni dolžnik prejel z menjalno pogodbo z dne 20. 8. 2002 (zatrjevani prenos vknjižene hipoteke, ki pa ni bil zemljiškoknjižno izveden). Nanje bo moralo odgovoriti sodišče prve stopnje v okviru obravnavanja ugovora hipotekarnega dolžnika, kot bo glede na vsebino te pritožbe le-to prav tako potrebno obravnavati. Tudi s pritožbenimi navedbami, ki merijo na nestrinjanje s po cenilki ocenjeno vrednostjo predmetne nepremičnine, pritožnik ne more izpodbiti pravilnosti obravnavanega procesnega sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper hipotekarnega dolžnika. Po vsebini gre namreč za pripombe k cenilnemu poročilu, ki jih bo kot take prvostopno sodišče v nadaljevanju obravnavane zadeve moralo tudi vsebinsko presojati. Upoštevaje, da sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, ki so predmet izvršbe, v obravnavani zadevi še ni bil izdan, pritožniku pa je bilo glede na pritožbene navedbe cenilno poročilo že vročeno, je neutemeljena pritožbena graja kršitve načela kontradiktornosti v zvezi z ugotavljanjem vrednosti obravnavane nepremičnine.

10. Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

11. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka. Stroški odgovora na pritožbo, ki v obravnavani zadevi v skladu s četrtim odstavkom 9. člena ZIZ sploh ni predviden, pa kot nepotrebni stroški (peti odstavek 38. člena ZIZ) bremenijo upnika.

Op.št.(1): Tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. Op.št.(2): Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. Op.št.(3): Tako tudi VSL sklep II Ip 3503/2014 z dne 30. 10. 2014.