Jedro

Tožnika, kot prizadeti stranki, bi lahko vložila pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje le v roku, ki ga ima za pritožbo stranka v postopku; po pravnomočnosti odločbe se je njuna pritožba štela za predlog za obnovo postopka in zato niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa druge stopnje; zato je sodišče pravilno zavrglo tako tožbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 796/98-12 z dne 21.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ki sta jo tožnika vložila zaradi molka organa druge stopnje po določbi 2. odstavka 26. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS), ker tožena stranka ni odločila o njuni pritožbi zoper odločbo Sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občine K. z dne 8.9.1994. Po mnenju sodišča prve stopnje je pravilno stališču tožene stranke, da je treba pritožbo tožnikov zoper odločbo upravnega organa prve stopnje šteti kot predlog za obnovo postopka, saj je bila odločba organa prve stopnje ob času vložitve pritožbe dne 3.4.1996 že pravnomočna. O predlogu za obnovo postopka je v skladu z določbo 2. odstavka 255. člena ZUP/86 pristojen odločiti upravni organ prve stopnje, ki pa o predlogu za obnovo še ni odločil. S tožbo zaradi molka organa po določbi 2. odstavka 26. člena ZUS sme stranka začeti spor, če organ druge stopnje ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje. Glede na to, da vloge tožnikov z dne 3.4.1996 ni šteti za pritožbo, temveč za predlog za obnovo postopka, tudi pogoji za pričetek upravnega spora po določbi 26. člena ZUS niso izpolnjeni. Ker ti pogoji niso izpolnjeni, je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS tožbo zavrglo.

V pritožbi tožnika uveljavljata pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V trenutku vložitve tožbe so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno vložitev.

Stališče tožene stranke o obnovi postopka je bilo izraženo šele po vložitvi tožbe, od leta 1994 pa v tej zadevi tožena stranka ni naredila ničesar. Tudi stališče sodišča, da je odločba z dne 8.9.1994, postala pravnomočna, je napačno, saj bi morala biti ta odločba vročena tudi tožnikoma. Iz sodbe Vrhovnega sodišče SRS, št. U 500/80-6 z dne 4.12.1980 in iz odločbe Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo z dne 5.1.1981, je razvidno, da sta se vseskozi udeleževala postopka. Nerazumljivo in nezakonito je ravnanje tožene stranke, da se jima je odrekla pravica do pravnega sredstva, sodelovanja v postopku in enakega obravnavanja pred upravnim organom, s čimer so jima bile kršene tudi njune ustavne pravice. Vztrajata, da odločba ni mogla postati pravnomočna ter da sta bila po molku tožene stranke upravičena vložiti tožbo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita. Pravilno je stališče, da po pravnomočnosti odločbe upravnega organa prve stopnje tožnika kot prizadeta stranka v tem upravnem postopku lahko vložita zoper pravnomočno odločbo le predlog za obnovo postopka in da je bilo zato njuno pritožbo tudi šteti kot tak predlog. Tožnika, ki sta sicer imela pravico udeleževati se upravnega postopka kot prizadeta stranka, ki pa dejansko nista sodelovala v postopku, ker jima ni bila dana takšna možnost, bi lahko vložila pritožbo le do poteka pritožbenega roka za stranko, ki je sodelovala v postopku na prvi stopnji. Po pravnomočno končanem upravnem postopku pa tožnika lahko po določbi 9. točke 249. člena ZUP/86 zahtevata le obnovo postopka. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa po določbi 26. člena ZUS in da je zato na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da so bile že s tem, ko je bila njuna prepozna pritožba obravnavana kot predlog za obnovo postopka, varovane tudi njune ustavne pravice do pravnega sredstva in enakega obravnavanja v postopku.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 73. člena, v zvezi z določbo 68. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.