Jedro

Prometne nesreče, v kateri je tožnik zadobil poškodbe (tudi če je bil v njej udeležen nemški vojak), ni mogoče šteti za vojni dogodek, torej za takšen dogodek, ki bi bil v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojski.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ob reševanju tožnikove pritožbe (ki jo je zavrnila) v postopku revizije odpravila odločbo Upravne enote G. z dne 27.2.1995 in tožniku ni priznala statusa in pravic civilnega invalida vojne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je organ prve stopnje priznal tožniku status civilnega invalida vojne IX. skupine s 30 % invalidnostjo zaradi stanja po padcu s posledičnim odprtim zlomom desne goleni, posledično omejeno gibljivost desnega skočnega sklepa z oteklino, ki sega tudi do hrbtišča desnega stopala in posledične osteoporoze sklepa, in mu določil pripadajoče zneske invalidnine. Po proučitvi celotne dokumentacije v spisu tožena stranka ugotavlja, da je bil tožniku priznan status civilnega invalida vojne v nasprotju z materialnim predpisom. Na podlagi 1. oziroma 2. člena Zakona o civilnih invalidih vojne je civilni invalid vojne nevojaška oseba, ki je zaradi vojnih dogodkov (civilna žrtev vojne) oziroma zaradi poškodb povzročenih po zapuščenem vojaškem materialu (žrtev vojnega nasilja) oziroma terorističnega napada dobila trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi poškodbe ali bolezni oziroma poslabšanja bolezni. Na podlagi tožnikove vloge, celotne medicinske dokumentacije in izpovedb prič B.P. in F.D., tožena stranka ugotavlja, da tožnikove okvare organizma ni povzročila poškodba ali bolezen, dobljena v navedenih okoliščinah, zato mu statusa civilnega invalida vojne ni mogoče priznati. Prometna nesreča, v kateri se je imenovani poškodoval, se je sicer res zgodila med vojno in je bil v njej udeležen tudi nemški vojak, vendar je kljub temu ni mogoče šteti niti za vojni dogodek (dogodki, ki so značilni za delovanje vojskujočih se strani med vojno), niti za nesrečo, povzročeno po zapuščenem vojaškem materialu (orožje in strelivo, ki je ostalo po delovanju vojskujočih se strani ali vojaških vajah na določenem območju brez nadzora in zaščite), niti za diverzantski ali teroristični napad.

Tožnik v tožbi navaja, da je navedeno sklepanje tožene stranke pravno in dejansko nevzdržno. Poškodbo je zadobil v trenutku preplaha zaradi bližajoče se racije, kar je povzročilo, da je bil iz tramvaja porinjen, zaradi česar se je znašel pred motorjem s prikolico. Voznik motorja je bil nemški vojak, ki je vozil to vozilo po nalogu svojih nadrejenih, to je po nalogu okupatorske oblasti. Dogodek nedvomno sodi v vojni dogodek, saj se v normalnih okoliščinah to ne bi moglo zgoditi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijano odločbo je tožena stranka izdala na podlagi Zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92 - ZCIV). Za priznanje statusa civilnega invalida vojne (kot civilne žrtve vojne, žrtve vojnega nasilja ali pa kot žrtve terorističnega napada - 1. odstavek 1. člena Zakona) je poleg 20 % okvare organizma in statusa nevojaške osebe, bistven obstoj posebnih okoliščin, zaradi katerih je takšna poškodba nastala. Te okoliščine so pri posameznih kategorijah civilnega invalida vojne različne (vojni dogodek, zapuščeni vojni material, teroristični napad). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da prometne nesreče, v kateri je tožnik utrpel poškodbe, ni mogoče opredeliti niti kot vojni dogodek niti kot eno izmed ostalih dveh kategorij posebnih relevantnih okoliščin. Sodišče se strinja s takšnimi ugotovitvami tožene stranke in sprejema razloge, ki jih je pri tem navedla - glede na tožbene ugovore - tem razlogom še dodaja: tudi če se je nesrečni dogodek, v katerem je tožnik zadobil poškodbe, odvijal tako kot to zatrjuje tožnik, po mnenju sodišča ne gre za dogodek, ki bi lahko bil opredeljen kot vojni dogodek, torej takšen, ki bi bil v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojni. Tožnik zato ni civilna žrtev vojne in s tem tudi ne civilni vojni invalid. Ker je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in materialni predpis pravilno uporabljen, je tudi izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97). Določbo ZUS/77 je pri tem smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).