Jedro

Iz določbe 253. člena ZPP tako izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida in mnenja na naroku (glavni obravnavi) pravilo in ne izjema. To izhaja tudi iz temeljnega načela neposrednosti in ustnosti, določenega v 4. členu ZPP in sicer, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. V obravnavanem primeru pa je prvostopno sodišče navkljub graji izvedenskega mnenja glede okoliščin, ki so pravno pomembne za rešitev spora, opustilo zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi. Taka opustitev pa je lahko vplivna na zakonitost in pravilnost sodbe in tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi drugotožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu ter v odločbi o plačilu pravdnih stroških drugotožeče stranke razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: V obravnavani pravdni zadevi tožeči stranki iz iste prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi obe pravdni stranki, vtožujeta plačilo premoženjske škode na njunih osebnih vozilih. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna prvotožniku F. F. iz naslova premoženjske škode plačati 640.085,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.11.2000 dalje do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 352.371,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.11.2000 dalje, do plačila. Tožbeni zahtevek drugotožnice O. Š., s katerim je ta proti toženi stranki vtoževala plačilo premoženjske škode v znesku 320.000,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter povrnitev pravdnih stroškov, pa je zavrnilo. V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da je drugotožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti za 69.615,00 SIT stroškov pravdnega postopka. Proti zavrnilnemu delu prvostopne sodbe ter odločbi o pravdnih stroških, na podlagi katere je drugotožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, se pritožuje drugotožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava s pritožbenim predlogom, "naj se pritožbi ugodi in napadeno sodbo v delu, ki se nanaša na drugotožečo stranko, spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku drugotožeče stranke in obsodi toženo stranko na plačilo pravdnih stroškov, podrejeno pa odstopi zadevo v ponovno postopanje in odločanje prvostopnemu sodišču". Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Pritožba ima prav, da je prvostopno sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. V obravnavani zadevi je bil v dokazni postopek pritegnjen stalni sodni izvedenec prometne stroke K. R. Izvedbo navedenega dokaza je sodišče odredilo s sklepom (list. št. 31) in na podlagi navedene odreditve je navedeni izvedenec prometne stroke podal pisno izvedensko mnenje (list. št. 32 - 38). Prvotožeča stranka (ta je predlagala izvedbo navedenega dokaza) je predujem za izvedenca tudi plačala (list. št. 40). Tekom pravde je drugotožnica (ta je v pravdi nastopala tudi kot stranski intervenient na strani tožene stranke glede tožbenega zahtevka prvotožnika) izvedensko mnenje grajala ter predlagala in zahtevala neposredno zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi. Prvostopno sodišče je izvedensko mnenje na glavni obravnavi v soglasju s strankami prečitalo, zahtevi za neposredno zaslišanje izvedenca pa ni ugodilo, ker drugotožnica ni založila predujma za zaslišanje izvedenca. Določba 253. člena ZPP določa, da sodišče sicer odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi, ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo, pri čemer če je mogoče, sodišče vroči strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Izvedenec pa mora vselej obrazložiti svoje mnenje (drugi odstavek 253. člena ZPP). Iz določbe 253. člena ZPP tako izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida in mnenja na naroku (glavni obravnavi) pravilo in ne izjema. To izhaja tudi iz temeljnega načela neposrednosti in ustnosti, določenega v 4. členu ZPP in sicer, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. V obravnavanem primeru pa je prvostopno sodišče navkljub graji izvedenskega mnenja glede okoliščin, ki so pravno pomembne za rešitev spora, opustilo zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi. Taka opustitev pa je lahko vplivna na zakonitost in pravilnost sodbe in tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. S takim postopanjem je kršeno načelo neposrednosti (4. člen ZPP), ki se odraža tudi v določbi 353. člena ZPP. Res je, da drugotožeča stranka ni založila predujma "za zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi". V danem primeru pa prvostopno sodišče ni imelo podlage, da je od drugotožeče stranke zahtevalo založitev predujma za zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi. Izvedbo dokaza z izvedencem je predlagala prvotožeča stranka, ki je tudi že založila predujem za izvedenca. Tako tudi ni bilo nobene podlage za opustitev izvedbe dokaza po tretjem odstavku 153. člena ZPP, ki določa, da sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo, pri čemer mora po določbi drugega odstavka 253. člena ZPP izvedenec vselej obrazložiti svoje mnenje. Po določbi drugega odstavka 249. člena ZPP pa glede povračila stroškov in nagrade za izvedenca veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242. člena ZPP, ki določa, da mora priča (izvedenec) zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico (drugi odstavek 242. člena ZPP), pri čemer mora sodišče v sklepu, s katerim se odmerijo stroški za priče (izvedenca), odrediti, naj se določeni znesek izplača iz predujma, če pa predujem ni bil položen, pa sodišče naloži stranki, da plača določeni znesek priči (izvedencu) v 8 dneh. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo storjeno relativno bistveno kršitev postopka odpraviti tako, da bo z neposrednim zaslišanjem izvedenca zadostilo enemu izmed temeljnih načel pravdnega postopka, to je načelu neposrednosti in ustnosti (4. člen ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.