Jedro

Ker Stvarnopravni zakonik ureja gradnjo na tujem svetu drugače kot Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih in predvideva celostno razreševanje sporov med mejaši v nepravdnem postopku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek v zvezi z negatorno tožbo prekinilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne rešitve nepravdnega postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 512/2013. Sodišče je postopek prekinilo, ker je tožena stranka že vložila predlog po 47. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), v katerem predlaga določitev nove meje med zemljiščema. Od vprašanja poteka meje pa je odvisno vprašanje lastništva na spornem zemljišču in posledično odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani o tem, ali je tožena stranka (kot predlagatelj v nepravdnem postopku) dolžna opustiti in odstraniti poseganje v lastninsko pravico tožeče stranke.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi se sklicuje na sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 568/2000 in sklep Višjega sodišča I Cp 5630/99 ter vztraja, da postopek v smislu določila 47. člena SPZ ni postopek za ugotovitev lastninske pravice, kot to zmotno zaključuje sodišče v izpodbijanem sklepu, zato ne predstavlja predhodnega vprašanja pri negatorni tožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Negatorna tožba je bila vložena 15. 8. 2013, mesec dni kasneje 23. 9. 2013 pa je tožena stranka v tem pravdnem postopku kot predlagatelj na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za ureditev medsebojnih razmerij na podlagi določila 47. člena SPZ.

5. Trditev, da bi bila meja že dokončno urejena v katastrskem postopku, ni. Izid nepravdnega postopka zato lahko vpliva na odločitev o negatorni tožbi. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na odločbe sodišč pred letom 2003 in spregleda, da je 1. 1. 2003 v veljavo stopil Stvarnopravni zakonik, ki ne pozna originarne pridobitve lastninske pravice z zidanjem na tujem svetu, ampak v 47. členu določa poseben postopek za mejaše, v zvezi z gradnjo čez mejo nepremičnine, tako da ta sega na, nad ali pod tujo nepremičnino.

6. Aktivno legitimacijo SPZ daje lastniku zemljišča ali graditelju, ki lahko predlaga sodišču, da v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodišče nato odloča o vzpostavitvi v prejšnje stanje, izjemoma pa lahko odloči, da mora graditelj plačati lastniku nepremičnine primerno odškodnino in določi novo mejo. V tem primeru pride do pridobitve lastninske pravice na podlagi odločbe sodišča. Nepravdni postopek je predviden zato, ker se v tem postopku rešuje tudi mejni spor. Ker torej Stvarnopravni zakonik ureja gradnjo na tujem svetu drugače kot Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih in predvideva celostno razreševanje sporov med mejaši v nepravdnem postopku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek v zvezi z negatorno tožbo prekinilo.

7. Pritožbeno sodišče je skladno z določili 350. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP, preizkusilo še, ali sta izpodbijana odločitev in postopek prvostopnega sodišča morebiti obremenjena s katero od uradoma upoštevanih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP in ugotavlja, da ne. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).