Jedro

Da se je pooblastilo očitno nekje moralo založiti, ne zadošča za sklep, da je bilo sodišču predloženo, naknadna predložitev pooblastila oz. predložitev kopije pa je brez učinka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožeče stranke zoper sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, in sicer ker njena pooblaščenka ob vložitvi revizije ni predložila novega pooblastila za vložitev izrednega pravdnega sredstva.

2. Zoper sklep se tožeča stranka pritožuje, predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in nadaljuje s postopkom revizije. Navaja, da je hkrati z revizijo poslala tudi pooblastilo, ki ga je stranka posebej podpisala, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče pooblastilo prejeti in se je očitno nekje založilo. Sedaj s pritožbo vlaga fotokopijo pooblastila, ki je bilo priloženo reviziji in predlaga izvedbo dokazov v zvezi s tem.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo relevantne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP): Po določbi 2. odst. 95. čl. ZPP se mora za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. To pa pomeni, da mora biti pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku ne samo novo (da izvira iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije), temveč tudi posebno, v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije. S tem se izraža zakonodajalčev poudarek, da so izredna pravna sredstva izjema, saj predstavljajo poseg v pravnomočnost sodne odločbe, zato naj bo odločitev za vložitev izrednega pravnega sredstva rezultat posebnega preudarka stranke, pa tudi njenega odvetnika, ki mora stranko pred prevzemom zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v skladu s pravili odvetniške etike spet posebej opozoriti na stroškovni vidik, kar nujno vsebuje tudi oceno možnosti za uspeh.1

6. Iz pravdnega spisa izhaja, da tožeča stranka 18. 11. 2016 s priporočeno poštno pošiljko, ki je na sodišče prispela 21. 11. 2016, hkrati z revizijo ni predložila sploh nobenega pooblastila. To jasno in nedvoumno izhaja iz dohodnega žiga: vloga je bila prejeta v dveh izvodih brez prilog. Sklepanje tožeče stranke, da je bilo v resnici drugače, je brez podlage. Da se je pooblastilo očitno nekje moralo založiti, kot pravi pritožba, ne zadošča za sklep, da je bilo sodišču predloženo, naknadna predložitev pooblastila oz. predložitev kopije pa je brez učinka.

7. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno ravnalo, ko je revizijo tožeče stranke zavrglo (5. odst. 98. čl. ZPP). Na podlagi 2. tč. 365. člena v zvezi s 366. čl. ZPP je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.

1 Glej več v Galič A., v Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2006, 1. knjiga, str. 396.