Jedro

Sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo določila 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ki kot prednostne terjatve določa preživninske terjatve v neomejenem obsegu.

Iz zakonskega besedila je jasno razvidno, da se dikcija „zapadlih za zadnje leto“ nanaša le na prispevke za socialno zavarovanje, in ne vse terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.

Sodišče prve stopnje bi moralo iz kupnine od prodane nepremičnine prednostno kot izvršilne stroške iz 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ poplačati tudi stroške cenilca, ki so bili plačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o poplačilu v I. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine posameznega dela št. 8, v stavbi št. 400, k.o. A. v znesku 49.000,00 EUR, se poplačajo naslednje terjatve:

1. Stroški izvršilnega postopka: - upnikov J.F. in Ž.F. v znesku 76,48 EUR, - upnika U.B.S. d.d. v znesku 599,18 EUR, - upnika S.k.p. d.o.o. v znesku 79,34 EUR, - upnice Republike Slovenije v znesku 312,42 EUR.

2. Davek na promet nepremičnin v znesku 960,78 EUR.

3. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 11,97 EUR.

4. Preživninska terjatev upnice J.F. v znesku 1.844,99 EUR.

5. Preživninska terjatev upnika Ž.F. v znesku 1.844,99 EUR.

6. Del terjatve iz pristopljene zadeve In 65/2011 upnika U.B.S. d.d. v znesku 43.269,85 EUR.

in v III. točki izreka spremeni sklep o poplačilu tako, da glasi: „Računovodstvu Okrožnega sodišča v Murski Soboti se odreja, da v roku 3 dni po pravnomočnosti tega sklepa nakaže upnikom: - Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, FURS, na podračun SI56 01100846 0501635 znesek 960,78 EUR, - Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, FURS, na prehodni davčni podračun - proračun Občine A.SI56 013958885950035 znesek 11.97 EUR, - Republiki Sloveniji, Okrožnemu sodišču v Murski Soboti na račun SI56 01100 6370422071 znesek 312,42 EUR, - J.F. in Ž.F. na račun SI56 290000001716272 (imetnica računa M.Š.) znesek 3.766,46 EUR, - U.B.S. d.d. na račun SI56 010000002900092 znesek 43.869,03 EUR, - S.k.p. d.o.o. na račun SI56 023410050631424 znesek 79,34 EUR.“

II. Dolžnik je dolžan v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upnikoma J.F. in Ž.F. 108,04 EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kupnino 49.000,00 EUR razdelilo tako, da je poplačalo izvršilne stroške, davek na promet nepremičnin, prednostno terjatev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in delno terjatev upnika U.B.S. d.d. (I. točka izreka, ugotovilo, da je s tem razporejena celotna kupnina (II. Točka izreka in odredilo računovodstvu sodišča, da izplača upnikom pripadajoče znesek na ustrezne račune (III. točka izreka) in ustavilo izvršbo na prodano nepremičnino (IV. točka izreka).

2. Upnika J.F. in Ž.F. v pravočasni pritožbi uveljavljata zmotno uporabo določila 3. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj sodišče prve stopnje ni poplačalo njunih preživninskih terjatev kot prednostnih, čeprav sta zanje vodila obravnavano izvršbo. Bistveno kršitev postopka uveljavljata v zvezi s pomanjkanjem razlogov, zakaj njune terjatve niso bile poplačane. Menita, da bi sodišče tudi moralo v poplačilo zajeti stroške cenilca v višini 312,42 EUR, naloženih dolžniku v plačilo s sklepom z dne 1. 3. 2012. Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se iz kupnine poravnajo njune preživninske terjatve in navedeni stroški cenilca, podrejeno pa predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje sicer ni neposredno navedlo razlogov, zakaj niso bile poplačane preživninske terjatve pritožnikov, a razlogi, da niso poplačane, izhajajo posredno iz obrazložitve, katere prednostne terjatve je upoštevalo in pojasnila, da je pri ostalih terjatvah upoštevalo vrstni red pridobljene hipoteke. Takšni, čeprav zmotni razlogi, zadoščajo za preizkus sprejete odločitve, zato očitana procesna kršitev ni podana.

5. Sodišče prve stopnje pa ni pravilno upoštevalo določila 3. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki kot prednostne terjatve določa preživninske terjatve v neomejenem obsegu.(1) Sodišče druge stopnje meni, da bi zakonodajalec, če bi zasledoval cilj, da se vse v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ navedene terjatve poplačajo prednostno le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, to tudi zapisal. Iz zakonskega besedila (2) pa je jasno razvidno, da se dikcija „zapadlih za zadnje leto“ nanaša le na prispevke za socialno zavarovanje, in ne vse terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, saj bi nasprotno moralo zakonsko besedilo glasiti „zapadle za zadnje leto“.(3)

6. Terjatve iz naslova zakonitega preživljanja upnikov J.F. in Ž.F., vsakega mesečno 150,00 EUR za obdobje od julija 2010 do marca 2011 (za vsakega skupaj 1.350,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. v mesecu do razdelitvenega naroka dne 27. 1. 2015 (skupaj z obrestmi za vsakega 1.844,99 EUR – obračun obresti Priloga C7), se poplačajo za stroški nepremičninske izvršbe, davkom na promet nepremičnin in nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (1. in 2. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ), a pred drugimi terjatvami iz prvega odstavka 198. člena ZIZ (zavarovanimi z zastavno pravico, terjatvami drugih upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo,...). Šele vrstni red poplačila teh drugih terjatev se nato določi po trenutku pridobitve zastavne pravice (tretji odstavek 198. člena ZIZ), kar je zmotno upoštevalo sodišče prve stopnje tudi za terjatve iz naslova zakonite preživnine.

7. Sodišče prve stopnje bi moralo iz kupnine od prodane nepremičnine prednostno kot izvršilne stroške iz 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ poplačati tudi stroške cenilca v višini 312,42 EUR, ki so bili plačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči in nato naloženi dolžniku v plačilo s sklepom z dne 1. 3. 2012. Iz v času izdaje izpodbijanega sklepa veljavnega določila drugega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)(4) izhaja, da s prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. V izvršilnem postopku torej stopi v položaj upnika, ki ima tudi pravico do prednostnega poplačila izvršilnih stroškov v skladu s 1. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ. Zato v obravnavanem primeru ni potrebna ločena prisilna izterjava teh stroškov v davčni izvršbi, kot je določeno v nadaljevanju drugega odstavka 46. člena ZBPP. Sodišče druge stopnje meni, da je navedeno pravilo o davčni izvršbi določeno le za primer, ko je potreben poseben postopek prisilne izvršbe zunaj postopka, v katerem so nastali stroški brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi za primer, ko so stroški in izvršilni naslov zanje nastali v izvršilnem postopku, ki je že sam namenjen prisilni izvršbi tudi nastalih izvršilnih stroškov.

8. Pravilnost takega stališča potrjuje tudi uporaba argumenta teološke redukcije, s katerim je mogoče izluščiti izjemo od pravila, da se stroške izterja v davčni izvršbi. V izvršilnem postopku, katerega namen je prisilna izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, je položaj bistveno drugačen od drugih postopkov, kjer neposredno ni mogoče doseči prisilne izpolnitve obveznosti in je potreben poseben nadaljnji postopek izterjave. Ni utemeljenega razloga, da bi država imela slabši položaj, kot bi ga imel vsak upnik v izvršilnem postopku glede prednostnega poplačila njegovih stroškov v postopku nepremičninske izvršbe po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ. Pri tem je tudi neekonomično sprožati še en postopek prisilne izterjave, če je ta že v teku. Tudi zgodovinska razlaga potrjuje pravilnost teleološke redukcije, saj se je civilno sodno izvršbo z novelo ZBPP-B nadomestilo z davčno izvršbo za namen hitrejše izterjave dolgovanih zneskov. To pa velja le v primeru, ko izvršilni postopek nepremičninske izvršbe (v zvezi s katerim so tudi nastali stroški, katerih plačilo se prisilno izterjuje) še ni v teku.

9. V davčnem postopku namreč niti ni mogoče poseči na nepremično premoženje, ampak se tudi davčna izterjava s tem izvršilnim sredstvom vodi v sodnem izvršilnem postopku (drugi odstavek 208. člena Zakona o davnem postopku – ZDavP-2). Še več, za nekatere davščine, ki se sicer praviloma izterjujejo v davčni izvršbi, je zakonodajalec kot lex specialis določil, da se poplačajo prednostno v sodnem izvršilnem postopku, če je predmet izvršbe nepremičnina (2. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ. Sorodno ima prednost civilna sodna izvršba, kadar gre za izterjavo stroškov brezplačne pravne pomoči v zvezi z izvršbo na nepremičnino (1. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ).

10. Po pojasnjenem poplačilu zgoraj navedenih prednostnih terjatev preostane od 49.000,00 EUR kupnine za poplačilo prvega v vrsti zastavnih upnikov U.B.S. d.d. le še 43.269,85 EUR. S tem je le delno poplačana njegova terjatev iz zadeve In 65/2011, ki ima najboljši vrstni red (začetek učinkovanja hipoteke ID XY z dnem 23. 9. 2010, pri kateri je tudi zaznamovana neposredna izvršljivost), v celoti nepoplačane pa ostanejo tudi ostale v tem postopku uveljavljane neprednostne terjatve.

11. Upnikom bo nakazan ustrezen del kupnine na račun, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo (drugi odstavek 40. člena ZIZ).

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ob uspehu s pritožbo sta upnika upravičena do povrnitve naslednjih priglašenih pritožbenih stroškov: sestava pritožbe (tar. št. 3468) v višini 73,80 EUR in pavšalni znesek za povračilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 14,76 EUR (20% od nagrade), kar skupaj z 22% DDV znese 108,04 EUR.

Op. št. (1) : Več o tem glej VSM sklep I Ip 920/2014 z dne 5. 12. 2014 in VSM sklep I Ip 232/2014 z dne 23. 5. 2014. Op. št. (2) : Besedilo 3. točke glasi:“terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.“ Op. št. (3) : V sodnikovem informatorju 1/2015 (str. 18) je sicer bilo objavljeno stališče, da neenotne sodne prakse ne bo mogoče odpraviti brez posega v zakonsko besedilo. Problematična naj bi bila besedna zveza „zapadlih za zadnje leto“, ki povzroča nejasnost - ali se kot desni prilastek nanaša zgolj na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ali pa vendarle na vse v tej točki navedene vrste terjatev., pri čemer na prvo možnost kaže uporaba moške oblike prilastka - „zapadlih“, saj se nanaša zgolj na predhodno besedico „prispevkov“, na drugo možnost pa vendarle kaže postavljena vejica pred besedico „zapadlih“, ki to besedno zvezo desnega prilastka ne povezuje zgolj s terjatvami prispevkov za socialno zavarovanje temveč prav z vsemi terjatvami iz te točke. Sodišče druge stopnje meni, da je navedena besedna zveza v obliki deležniškega polstavka, ki je desno od osnovnega stavka, ta pa mora biti ločen z vejico, kot je v zakonu tudi pravilno zapisano. Slovenski pravopis 2001 (pravila), SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dostopno na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf, paragraf 333, str. 39. Sicer pa slovenski pravopis tudi polstavčne prilastke uvršča med polstavke. Pri tem vejica pred veznikom „ter“, ki stoji pred besedilom „terjatve prispevkov za socialno zavarovanje“, nakazuje na ločitev od ostalih prej navedenih terjatev.

Op. št. (4) : Novela ZBPP-B.