Jedro

Ker je tožeča stranka predloge za oprostitev taks za sodbe podala šele po nastanku taksnih obveznosti (hkrati z ugovori zoper naloge za plačilo taks za sodbe), torej tudi po določbah ZST ni bila upravičena do taksnih oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila takse za sodbo, v 2. točki izreka pa zavrnilo ugovor zoper nalog za plačilo takse za sodbo. V obrazložitvi je navedlo, da pravnih oseb ni mogoče oprostiti plačila sodne takse za sodbo, saj so te po določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 lahko oproščene plačila taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za sodbo pa je zavrnilo, ker tožeča stranka ni uveljavljala nobenega izmed razlogov, ki so določeni v petem odstavku 34. člena ZST-1 (da je taksa plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo).

2. Tožeča stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Navaja, da takse ne more plačati, ker ima blokiran poslovni račun, da je sodišče prve stopnje prestrogo ocenilo njeno premoženjsko stanje ter da stanje čistega in bilančnega dobička narekuje, da se jo plačila takse oprosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V 39. členu ZST-1 je določeno, da se takse v postopkih, ki so se začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Ker se je predmetni postopek začel pred 1. 10. 2008, ko je začel veljati ZST-1, bi moralo sodišče prve stopnje – tako kot je to storilo, ko je stranki naložilo plačilo takse za sodbo – tudi o predlagani taksni oprostitvi odločiti po pravilih prej veljavnega Zakona o sodnih taksah – ZST. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ne pritrjuje razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedlo sodišče prve stopnje, čeprav pritrjuje njegovi odločitvi. Po določbah ZST namreč taksna obveznost za sodno odločbo nastane, ko se stranki vroči prepis odločbe (1. točka drugega odstavka 4. člena ZST), morebitna oprostitev plačila takse pa lahko učinkuje le od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (prvi odstavek 14. člena ZST). Ker je tožeča stranka predlog za oprostitev takse za sodbo podala šele po nastanku taksne obveznosti (hkrati z ugovorom zoper nalog za plačilo takse za sodbo), torej tudi po določbah ZST ni bila upravičena do predlagane taksne oprostitve.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.

6. Na podlagi prvega odstavka 12. člena ZST-1 odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče o predlogu tožnika za oprostitev takse za pritožbo ni odločalo.