Jedro

V zadevi je bistvena dejanska okoliščina prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva dne 16. 8. 2010, kar je v okviru petih let, ko je tožnik oddal prvo vlogo (dne 15. 5. 2015). Navedeni dejanski okoliščini sta ključni za pravilno uporabo točke a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU in izpolnitev prvega pogoja, ki ga mora fizična oseba izpolnjevati za status mladega kmeta. Iz Uredbe 1307/2013 (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 ne izhaja, da mora biti trajanje od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva neprekinjeno. Namen določbe je podpora mladim kmetom v trajanju pet let od prve vzpostavitve. Kolikor subjekt v času od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva krajši ali daljši čas ni nosilec kmetijskega gospodarstva, navedeno dejstvo ni relevantno, mora pa biti nosilec ob podaji prve vloge, ki ne sme biti vložena po petih letih od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Prekinjenost (enako kot neuveljavljanje zahtevkov od prve vzpostavitve) se upošteva pri določitvi trajanja podpor.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-11961/2015/35 z dne 31. 7. 2015 se v 3. točki izreka odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Toženka mora ob izdaji nove odločbe upoštevati, da tožnik, ki je prvič vzpostavil kmetijsko gospodarstvo 16. 8. 2010 in prvič predložil vlogo za plačilo za mlade kmete 15. 5. 2005, izpolnjuje status mladega kmeta po točki a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano 3. točko izreka zavrnil dodatno plačilo za mlade kmete, število zavrnjenih ha je 85,12 (točka 3.1.) ter plačilne pravice, število zavrnjenih ha je 0,08 ha (točka 3.2.). V obrazložitvi navaja, da je v postopku ponovnega odločanja ponovno izvedel vpogled v zbirno vlogo za leto 2015 in ugotovil, da je tožnik v tej zbirni vlogi uveljavljal več zahtevkov, tudi zahtevek za dodatno plačilo za mladega kmeta na površini 85,12 ha. Zbirna vloga je bila oddana 15. 5. 2015, v zahtevku za mladega kmeta pa je tožnik navedel datum 16. 8. 2010 kot datum prvega vpisa vlagatelja za nosilca kmetijskega gospodarstva. Po vpogledu v Register kmetijskih gospodarstev (RKG) ugotavlja, da je bil tožnik nosilec kmetijskega gospodarstva od 16. 8. 2010 do 24. 8. 2010 ter nato od 24. 8. 2010 do 10. 3. 2014 A. A., ter da je tožnik spet nosilec kmetijskega gospodarstva od 10. 3. 2014. Meni, da ponovnega vpisa stranke z dne 10. 3. 2014 ni šteti za prvi vpis in izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uredba 1), ker ne more upoštevati, da je stranka neprekinjeno posedovala in upravljala s kmetijskim gospodarstvom v obdobju petih let, kar bi lahko šteli za izpolnjevanje pogojev iz Uredbe 1, ki v prvem odstavku 24. člena določa, da mladi kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU fizična oseba, če izpolnjuje pogoj, da je postal nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete. Pojasnjuje, da tudi angleška različica 50. člena Uredbe (EU) 1307/2013 poudarja neprekinjeno trajanje nosilstva kmetijskega gospodarstva pet let od prve vložitve (or who have allready set such a holding durring the five years preceding the first submission of an application under the basic payment...). Beseda "ali" v prvem odstavku 24. člena Uredbe 1 jasno pove, da je upravičenec do plačila za mlade kmete tisti, ki je postal nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete in iz navedenega izhaja, da vključuje postati nosilec kmetijskega gospodarstva tudi neprekinjeno izvajanje kmetijske dejavnosti, torej ves čas od prvega vpisa, ne pa prekinjanje, kot je bilo v konkretnem primeru. Zaključuje torej, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za izplačilo za mlade kmete, ker ni bil nosilec kmetijskega gospodarstva ves čas od prvega vpisa naprej, torej ne izpolnjuje pogoja, da je postal nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Soglaša z razlago organa, da je potrebno neprekinjeno trajanje nosilstva kmetijskega gospodarstva, saj je dodatno plačilo namenjeno mladim kmetom, ki začenjajo svojo kmetijsko dejavnost za olajšanje zagona njihove dejavnosti in strukturno prilagoditev njihovih kmetijskih gospodarstev po začetni vzpostavitvi.

3. Tožnik izpodbija odločitev organa in navaja, da izpodbijana odločba ne sledi navodilom sodbe Upravnega sodišča I U 1793/2017, ki je podalo jasno stališče, da je potrebno skladno z načelom neposrednega učinka evropskega prava definicijo mladega kmeta iskati v določbi 50. člena Uredbe (EU) 1307/2013. Opozarja, da je v času njegove zbirne vloge 15. 5. 2015 veljalo besedilo prvega odstavka Uredbe 1, ki je drugačno kot besedilo, ki ga je uporabil organ ob odločanju in sicer: 1. mladi kmet je v skladu z drugim odstavkom 50. člena Uredbe 1307/2013/EU fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - je v letu 2015 postala nosilec kmetijskega gospodarstva ali je postala nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Drugi pogoj, da je mlajši od 40 let, je v času vloge za neposredna plačila 2015 izpolnjeval, zato se osredotoča na prvi pogoj. Kmetijsko gospodarstvo je prevzel 16. 8. 2010, ker pa se je izkazalo, da ne more uveljavljati pravice za povrnitev trošarine za pogonska goriva, je 24. 8. 2010 postal nosilec gospodarstva zopet oče. Nosilec kmetije je bil le 8 dni, v katerih ni imel dejanskega vpliva na gospodarjenje s kmetijo. Dne 10. 3. 2014, pred oddajo zbirne vloge za leto 2014, pa je spet postal nosilec kmetijskega gospodarstva. S tem pa izpolnjuje pogoj iz uredbe, da je postal nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo za plačilo za mlade kmete. Toženka meni, da je nosilec kmetije že od avgusta 2010, zato naj bi zamudil obdobje 5 let pred prvo vložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete. Pri tem se organ osredotoča zgolj na ozko določbo 50. člena Uredbe 1307/2013/EU, pri tem pa pozablja na širša pravila, ki jih je prav tako treba upoštevati pri odločanju o dodatnem plačilu za mlade kmete in jo opredeljujeta točka 47 preambule Uredbe 1307/2013/EU in določbo 49. člena Uredbe 639/2014/EU. Iz določb 49. člena Uredbe 639/2014/EU izhaja, da je nosilec kmetije v RKG tisti, ki nad svojo kmetijo izvaja učinkovit in dolgotrajni nadzor, v smislu odločitev, povezanih z upravljanjem, ugodnostmi in finančnimi tveganji. Opozarja na besedo "ali" v Uredbi 1, in opozarja, da je treba pogoj po besedi ali razumeti kot samostojno celoto in nikakor ne v povezavi s prvim delom pravila iz prvega odstavka 24. člena Uredbe 1. Ker besedilo v drugem delu pravila prvega odstavka 24. člena Uredbe 1 ne vsebuje besede "prvič", ampak je prvič uporabljeno samo v prvem delu pravila prvega odstavka 24. člena Uredbe 1 je sporno trditi, da mora biti mladi kmet za izpolnjevanje pogojev sheme za mlade kmete nosilec kmetijskega gospodarstva neprekinjeno. Ker je postal nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete meni, da je namenu podpore zadoščeno. Sklicevanje na angleško verzijo je brezpredmetno, ker je slovenščina eden izmed uradnih jezikov. Na možnost neustreznega razumevanja in uporabe pravnega pravila iz prvega odstavka 24. člena Uredbe 1 je bila pozorna tudi Vlada, ki je določbo spremenila, Uradni list RS št. 36/2016. Kljub temu pričakuje, da se bo v postopku odločanja o njegovi vlogi upoštevalo pravno pravilo, ki je veljalo v času oddaje zbirne vloge. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in ugotovitev, da je upravičen do izplačila zneska 6.009,38 EUR, ki je naveden v odločbi z dne 22. 7. 2019, oziroma podrejeno, vrnitev zadeve v skladu z navodili. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Predlaga zavrnitev tožbe, poudarja pa, da se upravni organ ne sklicuje zgolj ozko na 50. člen Uredbe 1307/2013/EU, saj je bila določba uporabljena v skladu z uvodnimi določbami Uredbe 1307/2013/EU. Določbo je treba razlagati tako, da so nosilci neprekinjeno nosilci kmetijskega gospodarstva, saj je dodatno plačilo namenjeno mladim kmetom, ki začenjajo svojo kmetijsko dejavnost. Mladi kmet, ki vzpostavi kmetijsko gospodarstvo, mora dejavnost izvajati kontinuirano, saj je pomoč namenjena začetnemu obdobju izvajanja dejavnosti.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet upravnega spora je odločitev o zavrnitvi zahtevka za dodatno plačilo za mlade kmete, ki ga je tožnik uveljavljal (med drugimi zahtevki) z zbirno vlogo v letu 2015 (vložena 15. 5. 2015). Organ je o tožnikovem zahtevku odločal v ponovnem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 1793/2017 z dne 12. 3. 2019. Sporno v obravnavani zadevi je ali tožnik izpolnjuje status mladega kmeta po točki a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU. Niso pa sporne dejanske okoliščine v zadevi: - da je tožnik 15. 5. 2015 oddal zbirno vlogo; - da je bil 16. 8. 2010 prvič vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva; - da je bil nosilec kmetijskega gospodarstva po prvem vpisu do 24. 8. 2010; - da je 10. 3. 2014 ponovno postal nosilec kmetijskega gospodarstva.

7. Sodišče je v sodbi I U 1793/2017 razložilo, kako mora organ v ponovnem postopku reševanje zadeve presojati status mladega kmeta po točki a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU. Navedlo je, da ima status mladega kmeta glede na pogoj "ali ga je vzpostavil v petih letih pred prvo predložitvijo vloge na podlagi sheme", tudi fizična oseba, ki je vzpostavila kmetijsko gospodarstvo ne prej kot pred petimi leti, ko z vlogo, ki je predmet obravnave, prvič zahteva plačilo na podlagi sheme plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz člena 72 (1) Uredbe EU 1306/2013. Pri citiranem pogoju je bistveno, da fizična oseba ni vzpostavila kmetijskega gospodarstva, za katerega zahteva plačilo, pred več kot petimi leti in, da je to njena prva zahteva za tovrstno plačilo. Pri svojem stališču je izhajalo iz namena podpor mladim kmetom, ki je izraženo v 47. točki uvodnih pojasnil in določbe petega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013 (EU), ki določa, da se plačilo za mlade kmete odobri posameznemu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so potekla med trenutkom vzpostavitve iz točke a) odstavka 2 in prve predložitve vloge za plačila mladim kmetom. Upoštevati je torej, glede na dejanske okoliščine obravnavane zadeve, ko je tožnik prvič postavil kmetijsko gospodarstvo 16. 8. 2010, ga vodil do 24. 8. 2010 in ponovno vzpostavil 30. 3. 2014, da je že sama Uredba 1307/2013 (EU) določila pogoj, da se mlademu kmetu pomaga le pri prvi vzpostavitvi in trajanje, ko se lahko kmetu, od prve vzpostavitve pomaga s podporo.

8. Kolikor je bilo prvič nejasno, sodišče ponovno poudarja, da je v zadevi bistvena dejanska okoliščina prve vzpostavitve dne 16. 8. 2010, kar je v okviru petih let, ko je tožnik oddal prvo vlogo (dne 15. 5. 2015). Navedeni dejanski okoliščini sta ključni za pravilno uporabo točke a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU in izpolnitev prvega pogoja, ki ga mora fizična oseba izpolnjevati za status mladega kmeta. Iz Uredbe 1307/2013 (EU), in tudi ne konkretno iz določbe točke a) drugega odstavka 50. člena, ne izhaja, da mora biti trajanje od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva neprekinjeno. Namen določbe je podpora mladim kmetom v trajanju pet let od prve vzpostavitve. Kolikor subjekt v času od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva krajši ali daljši čas ni nosilec kmetijskega gospodarstva, navedeno dejstvo ni relevantno, mora pa biti nosilec ob podaji prve vloge, ki ne sme biti vložena po petih letih od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Prekinjenost ( enako kot neuveljavljanje zahtevkov od prve vzpostavitve) se upošteva pri določitvi trajanja podpor (peti odstavek 50. člena Uredbe 1307/2013 (EU). Gre za varovalko v Uredbi 1307/2013 (EU) na podlagi katere so mladi kmetje po tej uredbi upravičeni do podpor le pet let od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva.

9. Toženka je torej napačno pri uporabi sporne določbe uporabila nesporno dejstvo prekinitve trajanja nosilstva kmetijskega gospodarstva ter tega dejstva pri ponovni odločitvi o statusu ne bo smela več upoštevati. Neupoštevanje prekinitve ni v nasprotju z namenom Uredbe 1307/2013 (EU), kot je sodišče razložilo zgoraj. Podpora se dodeli le mlademu kmetu, ki jo zahteva v petih letih od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Obveznost neprekinjenega trajanja od prve vzpostavitve ne izhaja tudi iz angleške različice 50. člena Uredbe 1307/2013 (EU), pa tudi ne iz besedila hrvaške ali francoske različice, kot toženka nepravilno pojasnjuje.

10. Tožnik v tožbi navaja, da je treba upoštevati, da je postal nosilec kmetijskega gospodarstva 10. 3. 2014, saj v kratkem obdobju po 16. 8. 2010 ni imel dejanskega vpliva na gospodarjenje s kmetijo. Tožniku je bilo pojasnjeno v prejšnjih odstavkih, da je pomembno dejstvo prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, glede na celotno besedilo določbe 50. člena Uredbe 1307/2013 (EU) in namen te uredbe, kar se izkaže pomembno ravno v okoliščinah kot pri tožniku, ko subjekt večkrat ustanavlja kmetijsko gospodarstvo. Tožnik tudi nepravilno meni, da bi bil v ugodnejšem položaju, ko bi toženka odločala po besedilu Uredbe 1, veljavne v času vloge z dne 15. 5. 2015. Tudi besedilo določbe 24. člena Uredbe 1, veljavno v času vložitve njegove vloge, je treba razlagati, da je bistvena prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva (kot je razvidno tudi iz spremembe 24. člena Uredbe 1 – Uradni list RS št. 36/2018). Tožnik razlago določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena Uredbe 1 (veljavne v času vložitve vloge) napačno opira le na besedno razlago. Smiselna in namenska razlaga presegata besedno, kar je razložilo sodišče v prejšnjih odstavkih. Tudi besedilo za besedo "ali" je treba razlagati v povezavi s prvim delom besedila, pomembno je, da je nosilec kmetijskega gospodarstva prvič postal v roku krajšem od petih let, ko je podal prvo vlogo. Posledično je neutemeljeno sklicevanje na 49. člen Uredbe 639/2014 (EU), ki status nosilca kmetije v RKG opredeljuje kvalitativno, kot osebo, ki nad svojo kmetijo izvaja učinkovit in dolgotrajen nadzor... Določba ne pomeni relevantne pravne podlage za opredelitev nosilca v obravnavani zadevi. Relevantna okoliščina je, kot toženka tudi sprejema, prvi vpis v register.

11. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek, z navodili kako naj odloči. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, med strankama ni sporno, sporna je bila le pravilna uporaba materialnega prava, prvi odstavek 59. člena ZUS-1. Tožnik je v tožbenem predlogu zahteval odločanje v sporu polne jurisdikcije, za kar ima sodišče podlago ob pogojih določenih v prvem odstavku 65. člena ZUS-1, ki pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni, saj podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage.

12. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Znesek za plačano sodno takso bo vrnjen po uradni dolžnosti.