Jedro

Ker zahtevka temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnika pa sta navedla le eno vrednost spora, revizija v tem delu ni dovoljena.

Ker se je tožnik s pogodbo zavezal, da bo na prvotoženca prenesel lastninsko pravico na solastninskem deležu določene nepremičnine, je prvotoženčev zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila utemeljen.

Izrek

Revizija zoper odločitev o tožbenih zahtevkih po tožbi se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Tožeči stranki sta dolžni prvotoženi stranki v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti 379,81 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek (1) za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo 10. 12. 1998 sklenili prvi tožnik ter drugotoženec kot prodajalca in prvotoženec kot kupec glede nepremičnin parc. št. 12 in 13/4, obe k. o. ..., (2) za ugotovitev, da je predpogodba, ki so jo 29. 12. 2004 sklenili tožnika kot prodajalca in prvotoženec kot kupec glede parc. št. 13/2 k. o. ..., brez pravnega učinka, in (3) za izstavitev zemljiškoknjižne listine prvemu tožniku za izbris prvotoženčeve lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 13/4, 13/1 in 12, vse k. o. ... Ugodilo je tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi, po katerem je prvi tožnik dolžan prvotožencu izstaviti zemljišknjižno dovolilo za vknjižbo solastninske pravice do ½ glede nepremičnine parc. št. 13/4 k. o. ... Sklenilo je, da se sprememba tožbe ne dovoli in da se postopek v delu, v katerem se nanaša na plačilo uporabnine, ustavi in se nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in odločbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem se nanaša na zahtevek za plačilo uporabnine in na stroške postopka, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ostalem je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnika v reviziji uveljavljata vse revizijske razloge. V zvezi z odločitvijo o zahtevkih po tožbi trdita, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. V zvezi z odločitvijo o zahtevku po nasprotni tožbi trdita, da so bile kršene določbe pravdnega postopka, ker je toženec to, kar je kupil po sporni pogodbi, že vknjižil v zemljiško knjigo. Sodišče je namreč zahtevku ugodilo, ker naj bi toženec prišel do vpisa svoje pravice na podlagi izvršbe, torej originarno. Pri tem je prezrlo, da je prvotoženec od drugotoženca kot dolžnika kupil njegov dolg do K. kot upnice ter vstopil v njen položaj, v pogodbi o odkupu pa je jasno navedeno, da je kupnina za odkup plačana ravno s sporno prodajno pogodbo. Z ugoditvijo nasprotnemu tožbenemu zahtevku je sodišče tožencu priznalo, da ima na podlagi enkratnega plačila pravico do dvojne vknjižbe iste stvari (tj. polovice parcele 13/1 in 13/4 obe k. o. ...). Tako razlogovanje je v nasprotju z listinami v spisu in nasprotuje SZ in načelom rimskega prava.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema. Prvotoženec je nanjo odgovoril. 5. Revizija zoper odločitev o zahtevkih po tožbi ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

6. V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3 - v nadaljevanju ZPP) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega (sedaj evrsko protivrednost) 1.000.000 SIT. Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožnik po drugem odstavku 180. člena ZPP že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

7. Pogodbi, na kateri se nanaša tožbeni zahtevek, sta bili sklenjeni med različnimi strankami: prva je bila sklenjena med prvim tožnikom in drugim tožencem na eni strani ter prvim tožencem na drugi strani, druga pa je bila sklenjena med tožnikoma na eni strani in prvotožencem na drugi strani. Četudi je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (vsaj v delu, v katerem se nanaša na nepremičnine, ki so predmet pogodb) posledica prvega dela zahtevka, gre za dve različni dejanski podlagi. V skladu s prej navedenimi določbami ZPP sta bila dolžna opredeliti vrednost spornega predmeta za vsakega od zahtevkov posebej, tožnika pa sta navedla le eno vrednost spora (tj. 9.597,73 EUR). Po ustaljenem stališču sodne prakse ima navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta enako posledico kot popoln izostanek take navedbe, to je nedovoljenost revizije.

8. Revizijski očitek, naslovljen na odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku, ni utemeljen. Sodišče je ugodilo zahtevku na podlagi ugotovitve, da se je prvi tožnik s kupoprodajno pogodbo zavezal na prvotoženca prenesti lastninsko pravico na svojem solastninskem deležu do ½ na nepremičnini parc. št. 13/4 k. o. P. in da v pogodbi ni bilo vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno za vknjižbo lastninske pravice na ime prvotoženca. Gre torej za utemeljen zahtevek za izpolnitev kupoprodajne pogodbe.

9. Da je revizijsko stališče o razlogih za ugoditev nasprotnemu tožbenemu zahtevku zmotno, je revidentu pojasnilo že pritožbeno sodišče. V izpodbijani sodbi je izrecno navedeno, da je prvotoženec v izvršilnem postopku dosegel vknjižbo pri deležu drugotoženca na navedeni nepremičnini (in ne pri tožnikovem deležu) in da sta s kupoprodajno pogodbo prvi tožnik in drugi toženec razpolagala z vsak svojim solastninskim deležem glede te nepremičnine.

10. Po ugotovitvi, da revizija v delu, v katerem izpodbija odločitev o prvem podrejenem tožbenem zahtevku, ni dovoljena, in da glede ostalega dela niti revizijski razlogi niti razlogi, ki jih sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo v nedovoljenem delu zavrglo (377. člen ZPP), v ostalem pa zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Ker revidenta nista uspela, sta dolžna prvotožencu povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Priznani stroški predstavljajo strošek za sestavo odgovora na revizijo, povečan za 20 % davek na dodano vrednost, za materialne stroške in za plačani del takse za odgovor na revizijo. Podrobnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (l. št. 138). Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.