Jedro

Namen določbe 73. člena ZDen je v preprečitvi oškodovanja tistih, ki so nepremičnino pridobili odplačno, pa so jo morali vseeno vrniti. Do odškodnine na tej podlagi so upravičeni samo tisti, ki so nepremičnino pridobili do dneva uveljavitve ZZPS, torej do 8. 4. 2000. Na dan 8. 4. 2000 je na nepremičnini par. št. 1190 k.o. X imela pravico uporabe Občina Celje, ki je nepremičnino pridobila na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje št. 4-33-24/59 z dne 29. 7. 1959, torej neodplačno. Občina Celje zato ne bi bila upravičena do odškodnine, na podlagi določila 73. člena ZDen, če bi bila zavezanka za vrnitev v denacionalizacijskem postopku. Nasprotnemu udeležencu SOD, odškodnine na podlagi 73. člena ZDen ne bi bilo potrebno plačati Občini Celje.

Ničnost menjalne pogodbe je bila doslej vedno obravnavana kot predhodno vprašanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja, da se določi odškodnina za nepremičnino parc. št. 1190/1 k.o. X, na podlagi določila 73. člena Zakona o denacionalizaciji.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil predlagatelj. Bistvo pritožbenih navedb je: - izpodbijani sklep krši načelo prirejenosti in vezanosti (13. člen ZPP), ker je vprašanje o ničnosti menjalne pogodbe z dne 27.9.1991 že meritorno in pravnomočno odločila Upravna enota Celje; - zmotno je ugotovljeno, da se nasprotni udeleženec ni udeležil denacionalizacijskega postopka; - sodišče je vezano na pravnomočno denacionalizacijsko odločbo. Protiustavno bi bilo, da zavezanec, ki je odpravil upravičence v denacionalizacijskem postopku v breme svojega premoženja, tega ne bi dobil povrnjenega; - denacionalizacijski upravičenci so v postopku denacionalizacije ugovarjali ničnost menjalne pogodbe z dne 27. 9. 1991; - zmotno je ugotovljeno, da denacionalizacijski upravičenci niso odpravljeni iz predlagateljevega premoženja; - zmotno je uporabljeno materialno pravo glede ničnosti menjalne pogodbe. Sklenitev menjalne pogodbe je bila prepovedana nasprotni stranki Občini Celje, ne pa predlagatelju. S sklenjeno menjalno pogodbo denacionalizacijski upravičenci niso bili prizadeti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo je: - da sta predlagatelj in Sklad stavbnih zemljišč Občine Celje - za Občino Celje, sklenila 27. 9. 1991 menjalno pogodbo, s katero je predlagatelj pridobil zemljišče parc. št. 1190/1 k.o. X; - da je predlagatelj v denacionalizacijskem postopku, kot denacionalizacijski zavezanec denacionalizacijskim upravičencem do parc. št. 1190/1 k.o. X, kot nadomestno izpolnitev, na podlagi poravnave z dne 20. 3. 1995, izročil tri novozgrajene lokale po 24 m2; - da v času poravnave (20. 3. 1995) in izdaje denacionalizacijske odločbe 29.3.1995 predlagatelj še ni bil v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik parc. št. 1190/1 k.o. X; - da menjalna pogodba z dne 27. 9. 1991 ni bila predložena v potrditev javnemu pravobranilcu in da predlagatelj v zemljiški knjigi ni vpisal lastninske pravice na podlagi te menjalne pogodbe, ampak na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem z dne 16. 10. 1996; - da je bila nepremičnina parc. št. 1190/1 k.o. X denacionalizacijskim upravičencem odvzeta na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje z dne 29. 7. 1959. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je menjalna pogodba z dne 27. 9. 1991 nična, ker je bila sklenjena v nasprotju z določilom 4. člena Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini - ZZPS.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, na pritožbene navedbe pa je odgovoriti.

Predlagatelj zahteva izplačilo odškodnine na podlagi določila 73. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen, ki določa, da zavezancu, iz katerega sredstev se vrne po določbah ZDen nepremičnina, ki so jo dobili odplačno, gre odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Namen določbe 73. člena ZDen je v preprečitvi oškodovanja tistih, ki so nepremičnino pridobili odplačno, pa so jo morali vseeno vrniti. Do odškodnine na tej podlagi so upravičeni samo tisti, ki so nepremičnino pridobili do dneva uveljavitve ZZPS, torej do 8. 4. 2000. Na dan 8. 4. 2000 je na nepremičnini par. št. 1190 k.o. X imela pravico uporabe Občina Celje, ki je nepremičnino pridobila na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje št. 4-33-24/59 z dne 29. 7. 1959, torej neodplačno. Občina Celje zato ne bi bila upravičena do odškodnine, na podlagi določila 73. člena ZDen, če bi bila zavezanka za vrnitev v denacionalizacijskem postopku. Nasprotnemu udeležencu Slovenski odškodninski družbi, odškodnine na podlagi 73. člena ZDen ne bi bilo potrebno plačati Občini Celje.

6. Zaradi sklenitve menjalne pogodbe med Občino Celje (Skladu stavbnih zemljišč) in predlagateljem, ki sta jo sklenila 27. 9. 1991, vendar nasprotju z določilom četrtega člena ZZPS, obveznost Slovenske odškodninske družbe, na podlagi določil 73. člena ZDen, ni nastala, čeprav je predlagatelj izplačal denacionalizacijske upravičence.

7. V tej zadevi je torej bistveno, da obveznost SOD za izplačilo odškodnine za nepremičnino parc. št. 1190/1 k.o. X, po določilu 73. člena ZDen, na dan 8. 4. 2000 ni obstajala in da zaradi razpolaganja s to nepremičnino po 8. 4. 2000, ni mogla nastati.

Če bi se postavili na drugačno stališče in bi se priznala odškodnina po 73. členu ZDen tudi pridobitelju nepremičnine po 8. 4. 2000, torej predlagatelju, bi prišlo do zlorabe izplačila odškodnine. Občina, ki z nepremičnino ne bi smela razpolagati, bi pridobila odmeno za odsvojeno nepremičnino, pridobitelj pa bi dobil odškodnino od Slovenske odškodninske družbe, ki je v primeru, če razpolaganja ne bi bilo, SOD ne bi bila zavezana plačati. Na tak način bi prišli do oškodovanja SOD.

Menjalna pogodba z dne 27. 9. 1991 je sklenjena v nasprotju z določilom 4. člena ZZPS in je zato nična. Ničnost je predpisana v samem določilu 4. člena, predpisana pa je v javnem interesu. Zmotno je zato stališče pritožbe, da je bila prepoved sklenitve pogodbe zgolj na strani Občine Celje. Očitno sta se tudi obe pogodbeni stranki zavedali ničnosti menjalne pogodbe z dne 27. 9. 1991, saj ta ni bila predložena niti pristojnemu javnemu pravobranilcu, niti ni bila podlaga za vpis lastninske pravice na predlagatelja v zemljiški knjigi.

Denacionalizacijski postopek je en postopek, postopek za izplačilo odškodnine po določilih 73. člena ZDen pa drug postopek. Gre za dva ločena postopka (tako sklep VS RS II Ips 489/2004). Matično področje za ugotavljanje ničnosti menjalne pogodbe z dne 27. 9. 1991 je redno sodišče v pravdnem postopku. Iz navedenega razloga so neutemeljene pritožbene navedbe, da je kršeno načelo prirejenosti in vezanosti. Na motitvenem področju o ničnosti menjalne pogodbe z dne 27. 9. 1991 še ni bilo odločeno. Ničnost menjalne pogodbe je bila doslej vedno obravnavana kot predhodno vprašanje.

Nepomembno je ali se je nasprotni udeleženec udeležil denacionalizacijskega postopka, ker se v denacionalizacijskem postopku ni odločalo o povrnitvi odškodnine na podlagi določila 73. člena ZDen.

Zakaj predlagatelj ni upravičen do odškodnine na podlagi 73. člena ZDen je bilo povedano zgoraj, zato ker menjalna pogodba z dne 27. 9. 1991 ne ustvarja pravnih posledic veljavne pridobitve nepremičnine parc. št. 1190/1 k.o. X, posledično pa ne more ustvariti odškodninske odgovornosti nasprotnega udeleženca na podlagi določila 73. člena ZDen. To ni neustavno stanje. Predlagatelj ima zahtevek iz nične menjalne pogodbe do Občine Celje, ne pa do nasprotnega udeleženca.

Upravni organ je v postopku denacionalizacije upošteval menjalno pogodbo z dne 27. 9. 1991 v okviru reševanja predhodnega vprašanja v povezavi z navedbami in razpolaganjem strank. Na presojo upravnega organa glede veljavnosti menjalne pogodbe z dne 27. 9. 1991 sodišče ni vezano, ker upravni organ ni matičen organ, pri katerem bi se ugotavljala veljavnost oziroma neveljavnost menjalne pogodbe.

Že zgoraj je bilo pojasnjeno, da dejstvo, da je denacionalizacijske upravičence predlagatelj odpravil, še ne ustanavlja obveznosti nasprotnega udeleženca, da mu je dolžan izplačati odškodnino nasprotni udeleženec na podlagi določila 73. člena ZDen.

Denacionalizacijski upravičenci zaradi sklenitve menjalne pogodbe z dne 27. 9. 1991 niso bili prizadeti. Bi pa bil prizadet nasprotni udeleženec, če bi se mu naložilo plačilo odškodnine, ker nasprotni udeleženec te odškodnine Občini Celje ne bi bil dolžan izplačati.

8. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP).