Oglaševanje s strani medicinskega centra

Datum

9.12.2024

Številka

07121-1/2024/1525

Kategorije

Neposredno trženje, nagradne igre, Pravica do izbrisa - pozabe, Pravica do ugovora, Telekomunikacije in pošta

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navajate, da vam je medicinski center, pri katerem ste pred pol leta opravili pregled, poslal oglasno e-sporočilo. Na njihove ponudbe niste bili naročeni, niste poizvedovali o dodatnih ponudbah, niti niste podali soglasje za pošiljanje ponudb. Podpisani zdravnik bi vas naj vabil na pregled z navedbo »kot sva se nazadnje pogovarjala«, vendar navajate, da se niste z nikomer z njegove ekipe pogovarjali, sploh pa ne o ponujenih storitvah. Menili ste, da gre za napako, zato ste jih prosili za pojasnilo. Pojasnili so, da gre le za koristne informacije o njihovi ponudbi. Sporočilo je popolnoma nepovezano s storitvami, ki ste jih predhodno opravili v tem medicinskem centru in je pri vas povzročilo zmedo, nejasnost in strah pred zamenjavo oz. uhajanjem vaših podatkov. Sprašujete, ali gre za kršitev Splošne uredbe in kako lahko ukrepate.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V zvezi z neposrednim trženjem s pomočjo elektronskih komunikacij je treba upoštevati določbe Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). Za nadzor nad ZEKom-2 je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), zato vam predlagamo, da se obrnete nanjo, v kolikor menite, da gre za neposredno trženje v nasprotju z ZEKom-2.

IP ob tem dodaja, da Splošna uredba posamezniku zagotavlja možnost, da pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavlja pravice iz Poglavja III Splošne uredbe, npr. pravico do dostopa, izbrisa in ugovora.

Obrazložitev

Pojasnjujemo, da področje neželene komunikacije (ang. »spam«) specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, v nadaljevanju: ZEKom-2). ZEKom-2 v prvem odstavku 226. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. V drugem odstavku je določeno, da lahko ne glede na določbe prejšnjega odstavka fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Tretji odstavek 226. člena pa določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih, dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Nadzor nad izvajanjem 226. člena ZEKom-2 je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS), zato IP v tem delu ni pristojen za ukrepanje.

Posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo elektronskih komunikacij za namene neposrednega trženja, lahko svojo prijavo pošlje neposredno na AKOS.

IP ob tem dodaja, da Splošna uredba posamezniku zagotavlja možnost, da pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavlja pravice iz Poglavja III Splošne uredbe (12. do 22. člen), v konkretnem primeru izpostavljamo pravico do dostopa, do izbrisa in do ugovora.

Če želite s strani upravljavca prejeti več informacij o obdelavi svojih osebnih podatkov, lahko uveljavljate pravico dostopa oz. do seznanitve z osebnimi podatki iz 15. člena Splošne uredbe. Posameznik ima pravico od upravljavca pridobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in v teh primerih tudi dostop do osebnih podatkov ter informacije o obdelavi osebnih podatkov:

-namene obdelave;

-vrste zadevnih osebnih podatkov;

-uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

-kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

-obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

-pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

-kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

-obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz prvega in četrtega odstavka 22. člena, ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Skladno s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe mora upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti tudi kopijo osebnih podatkov, ki jih obdeluje.[1]

Če želi posameznik doseči izbris svojih osebnih podatkov iz baze pri upravljavcu - ker meni, da so podani razlogi iz prvega odstavka 17. člena Splošne uredbe (npr. podatki niso več potrebni za namen za katerega so bili zbrani; podatki se obdelujejo na podlagi privolitve, posameznik pa svojo privolitev prekliče; podatki se obdelujejo nezakonito itd.) – lahko pri upravljavcu vloži zahtevo za izbris osebnih podatkov.[2]

Drugi odstavek 21. člena Splošne uredbe, ki ureja pravico do ugovora pa določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.[3]

Če upravljavec tako zahtevo posameznika po poglavju III Splošne uredbe delno ali v celoti zavrne ali nanjo ne odgovori v enomesečnem roku, lahko prizadeti posameznik na IP naslovi pritožbo (pri tem lahko uporabite obrazce, ki so dostopni na: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/).

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Več informacij o pravici do seznanitve je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

[2]Več informacij o zahtevi za izbris je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/.

[3]Več informacij o pravici do ugovora je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-ugovarjati-obdelavi-mojih-podatkov/.