Jedro

Zdravstvene težave tožnika je treba soočiti s tveganjem poklica skladno s 63. členom ZPIZ-2. Ker sodišče ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, je pravilno vključilo izvedenski organ, ki je imel pri nepriznanju uveljavljane pravice odločilno vlogo.

S prepričljivim izvedenskim mnenjem je strokovno ustrezno pojasnjeno, da pri tožniku zdravstvene težave vplivajo na njegovo delovno zmožnost, vendar ne do te mere, da bi potreboval novo razbremenitev v obliki časovne razbremenitve krajšega delovnega časa. Za tožnikove zdravstvene težave zadoščajo že priznane razbremenitve pri delu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 9. 2022 in odločbe št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 4. 2022, da se tožniku priznajo nove pravice iz invalidskega zavarovanja; pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od dne 25. 4. 2022 dalje, da se tožencu naloži, da mora v roku 30 dni izdati odločbo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila ter da toženec povrne tožniku stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstev. Sodišče je za razjasnitev dejanskega stanja pridobilo mnenje izvedenskega organa v sestavi prof. dr. A. A. in prof. dr. B. B., ki sta v izvedenskem mnenju potrdila odločitev toženca o njegovi preostali delovni zmožnosti. Po tožnikovih pisnih pripombah je sodišče na naroku oba člana izvedenskega organa še zaslišalo in zaključilo, da je mnenje izvedenskega organa z ustno dopolnitvijo pravilno, zato ga v celoti sprejema. Pri tem samo ni sprejelo nobenih zaključkov, odločitve obrazložilo ali se opredelilo do konkretnih in obrazloženih tožnikovih pripomb. Utemeljilo je le, da je mnenje podano po preučitvi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, v tožnikovem zdravstvenem kartonu in po opravljenem osebnem pregledu tožnika. Dokumentacija je ustrezno povzeta in komentirana, mnenje pa podano v ustrezni sestavi, glede na zdravstvene težave tožnika. Sodba v celoti povzema pridobljena pisna in izvedenska mnenja, nima pa dokazne ocene, zato je ni mogoče preizkusiti. Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega postopka, zato mora sodišče na konkreten način z zadostno jasnostjo navesti razloge o vseh odločilnih dejstev. Iz razlogov sodbe mora izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen ali neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in ugotovljeno dejansko stanje. Razvidno mora biti, katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Skladno z napotkom iz 8. člena ZPP mora presoditi na podlagi vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, odločiti, katera dejstva se štejejo za dokazana. Dokazna ocena izpodbijane sodbe je v celoti izostala. Sodišče prve stopnje je le dobesedno povzelo bistveno in nebistveno vsebino izvedenih dokazov, ne da bi se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Sodni izvedenec ne more in ne sme nadomestiti vloge sodišča. Zgolj to, da je sodišče sprejelo izvedensko mnenje brez kakršnihkoli zaključkov in dokazne ocene ne dosega standarda obrazložene sodbe. Sodišče sicer zapiše, da sta se izvedenca na ustnem zaslišanju ustrezno opredelila do izvida nevrokirurga z dne 16. 9. 2021, pri čemer dobesedno navede pojasnilo izvedenke, vendar to ne predstavlja dokazne ocene o izvedenih dokazih. Tožnik je navajal, da je izvedenec dr. A. A. sodeloval že pri izdelavi izvedenskega mnenja z 2. 8. 2018. Takrat je ugotovil, da bi opisane težave lahko bile povezane z atrofijo hrbtenjače od Th 7-10, ki je opisana na MR hrbtenice 26. 1. 2017 in leta 2011, vendar ni etiološko pojasnjena. Dodatno so subjektivne težave in klinična simptomatika izrazitejše zaradi povečanja telesne mase. Na podlagi gornjih ugotovitev je izvedenec svetoval dodatno diagnostiko in potem ponovno predstavitev na IK. Tožnik je na podlagi njegovega napotila 8. 10. 2020 opravil pregled na Centru za medicinsko rehabilitacijo pri dr. C. C. Po pregledu MRI celotne hrbtenice je vidna epiduralna lipomatoza tako v srednji torakalni kot v ledveni hrbtenici, ki izrazito stiska likvorski prostor, ponekod tudi do mere, da likvor okoli medule ni več viden. Asist. C. C. je ugotovil, da gre pri tožniku res lahko za intermitentne težave zaradi zaustavitve pretoka likvorja vzdolž spinalnega kanala na račun epiduralne lipomatoze. Ugotovitev izvedencev tako dr. A. A. kot dr. B. B. v mnenju z dne 2. 3. 2023, da ni pomembnih utesnitev prsnih ali ledvenih živčnih korenin, ki bi povzročale motorične in senzorične izpade, je v očitnem nasprotju z ugotovitvijo dr. C. C. Izvedenca pri podaji mnenja nista upoštevala C. C. pojasnila glede potencialne operacije, ki je lahko rizična in nujno ne zagotavlja izboljšanja. Izvedenca se nista opredelila do ugotovitve zdravnika nevrokirurga v izvidu z dne 16. 9. 2021, ki je izrecno predlagal delo s polovičnim delovnim časom. Enako kot asist. C. C. tudi lečeči nevrokirurg v izvidu zapiše, da je po njegovem mnenju operativni poseg precej zahteven, rezultat pa vprašljiv, zato trenutno meni, da operacija še ni indicirana. V tej smeri je tožnik na izvedeniško mnenje podal pripombe ter predlagal neposredno zaslišanje izvedencev na glavni obravnavi. Slednja sta vztrajala pri podanem mnenju, zato bi se sodišče v svoji dokazni oceni moralo opredeliti zakaj v povezavi z drugimi dokazi po lastni, vestni in skrbni presoji šteje takšne zaključke izvedencev za pravilne, pa tega ni storilo. Neskladja v mnenjih IK I. stopnje in lečečih specialistov ter izvedenskega organa niso bila pojasnjena, niti se sodišče do njih ni opredelilo. Sodišče je mnenju v celoti sledilo, v obrazložitvi pa le povzelo pojasnila izvedencev na ustna vprašanja pooblaščenke, ne da bi do podanih pojasnil zavzelo kakršnokoli stališče. Iz izvedeniškega mnenja z 2. 8. 2018 je razvidno, da je potrebno nadaljnje zdravljenje, ki lahko vpliva na spremembe v zdravstvenem stanju. Pri tem je tožnik večkrat izpostavil, ali je takšno zdravljenje sploh mogoče oziroma kakšno nadaljnjo zdravljenje bi še lahko vplivalo na spremembo v zdravstvenem stanju tožnika oziroma na njegovo izboljšanje. Iz zdravstvene dokumentacije jasno izhaja, da nadaljnje zdravljenje trenutno ni možno, oziroma ne bi prineslo bistvenega izboljšanja, bi pa predstavljalo precejšnje tveganje. Sodišče odgovora na to vprašanje ni podalo, temveč je zgolj sledilo mnenju izvedencev, ki kot osrednjo težavo tožnika izpostavljata debelost, ki naj bi bila bistveni vzrok za tožnikove zdravstvene težave. Ker niso bila pojasnjena neskladja v mnenjih invalidske komisije I. stopnje in lečečih specialistov ter izvedenskega organa, niti se sodišče do pripomb na izvedensko mnenje ni opredelilo, je potrebno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in materialnopravno presojo sodišča prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 9. 2022 in odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 4. 2022. Z navedeno odločbo je toženec zavrnil zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik je še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto oziroma drugo delo v svojem poklicu s stvarnimi razbremenitvami od 21. 11. 2011 dalje. Po mnenju toženca pri tožniku ni prišlo do spremenjene oziroma nove invalidnosti, toženec pa vztraja pri priznanju novih pravic iz invalidskega zavarovanja; pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno 20 ur tedensko.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima tožnik končano osnovno šolo in 16 let delovne dobe. Delal je kot varilec, od leta 2012 dalje pa je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje. Vso svojo delovno dobo je opravljal težja dela.

7. Pritožbeno sodišče ne ugotavlja absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev se nanaša na zatrjevano pomanjkljivo obrazložitev prvostopnega sodišča glede razkoraka med mnenjema lečečih specialistov ter mnenjem izvedenskega organa. Skupna bistvena in nosilna značilnost te kršitve je, da sodbe zaradi napak naštetih v 14. točki objektivno ni mogoče preizkusiti. Šele če ima sodba tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo ni mogoče pritožiti. Zato tudi ni mogoče uresničevati pravice do pritožbe.1 Tudi skopa, površna ali pomanjkljiva obrazložitev je še vedno obrazložitev, če le omogoča preizkus.

8. Sodišče prve stopnje je vprašanje tožnikove invalidnosti in s tem vpliva tožnikovih zdravstvenih težav na njegovo delovno zmožnost ugotavljalo z izvedenskim organom, v katerem sta kot člana sodelovala izvedenec MDPŠ in ortoped. Sodišče prve stopnje se je zadovoljivo opredelilo do vseh relevantnih (dejanskih in pravnih) navedb toženca oziroma ključnih ugotovitev izvedenskega organa v 15. točki obrazložitve sodbe.

9. Sodišče je podrobno povzelo ugotovitve izvedenskega organa, nato pa v 15. točki izvedensko mnenje kot prepričljivo v celoti sprejelo in ga dokazno ocenilo.2 Dejstvo, da je bilo izvedensko mnenje podano po preučitvi celotne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, zdravstvenemu kartonu in po tožnikovem osebnem pregledu, je sodišče utrdilo v zaključku, da so bile pri izdelavi mnenja upoštevane vse tožnikove zdravstvene težave in anamneza tožnika. Tožnik je bil celostno pregledan in tako so bile obravnavane tudi njegove zdravstvene težave. S strani izvedenskega organa je bila podana skupna ocena, kako različne tožnikove zdravstvene težave vplivajo na tožnikovo delazmožnost. Skozi celotno obrazložitev sodbe je pojasnjen razkorak med ugotovitvami lečečih specialistov in mnenjem izvedenskega organa. Zdravstvene težave tožnika3 je potrebno soočiti s tveganjem poklica skladno s 63. členom ZPIZ-2. Ker sodišče ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, je pravilno vključilo izvedenski organ, ki je imel pri nepriznanju uveljavljane pravice odločilno vlogo. Član izvedenskega organa specialist medicine dela, prometa in športa je strokovnjak, ki sooča zdravstveno stanje zavarovanca na eni strani, na drugi strani pa obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu. Lečeči specialist klinik v osnovi sledi pacientu in ima kompetence za odkrivanje bolezni, zdravljenje in predlog rehabilitacije ter prognoze zdravstvenega stanja. Naloga imenovanega sodnega izvedenca in vloga lečečega specialista je popolnoma drugačna, saj je bil izvedenski organ imenovan za uravnoteženje ugotovitev lečečih specialistov. Pravilna je ugotovitev, da je bilo priporočilo nevrokirurga,4 na katerega se sklicuje tožnik, podano predvsem zaradi tožnikove želje po reaktivaciji. Bistveno je, da pri tožniku ni nevroloških izpadov, potrebne pa so stvarne razbremenitve kot prepoved dolgotrajnega dela v prisilnih položajih in težjih fizičnih obremenitev.

10. Ne drži pritožbena trditev, da je ostala nepojasnjena zatrjevana diskrepanca med ugotovitvijo izvedenca in nevrokirurga glede izvida z 16. 9. 2021. Sodišče je prepričalo dodatno ustno pojasnilo članov izvedenskega organa, da patološka debelost pri tožniku vpliva na njegove psihofizične sposobnosti, zaradi česar mu je bilo svetovano hujšanje pod nadzorom endokrinologa. Upoštevajoč, da je lipomatoza maščobno tkivo, bi se njen delež zmanjšal, če bi tožnik zmanjšal telesno maso. Res noben specialist ne more zagotoviti rezultata morebitnih operativnih posegov, vendar je glede na zvezanost tožnikovih zdravstvenih težav s preveliko telesno maso ugotoviti veliko verjetnost, da bi se pri tožniku z zmanjšanjem telesne mase izboljšalo njegovo celokupno zdravstveno stanje.

11. Dokazna ocena sodišča je sicer skromna, pa vendar pritožbeni očitek, da obrazložitev sodišča ne dosega standarda obrazložene sodne odločbe ne more biti uspešen. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je s prepričljivim izvedenskim mnenjem strokovno ustrezno pojasnjeno, da pri tožniku zdravstvene težave vplivajo na njegovo delovno zmožnost, vendar ne do te mere, da bi potreboval novo razbremenitev v obliki časovne razbremenitve krajšega delovnega časa. Za tožnikove zdravstvene težave zadoščajo že priznane razbremenitve pri delu.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP trpi sam svoje stroške pritožbe.

1 Komentar k 339. členu ZPP; dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009. 2 Iz pisnega izvedenskega mnenja in ustne dopolnitve je razvidno, da je pri tožniku prevladujoči vzrok preostalih tožnikovih težav patološka prehranjenost. 3 Ki jih ugotavljajo v izvidih lečeči specialisti. 4 Delo v krajšem delovnem času (izvid z dne 16. 9. 2022).