Jedro

Po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor plača takso za pravno sredstvo in s tem pravnim sredstvom uspe, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ta določba stranki ne daje upravičenja do vračila takse za postopek na prvi stopnji, saj se nanaša na postopek s pravnim sredstvom. Do vrnitve sodne takse po navedeni določbi tudi ni upravičena stranka, ki bi ob pravočasni priglasitvi stroška v postopku lahko dosegla povrnitev takse od nasprotne stranke. Tožeča stranka bi lahko pravočasno, to je v 15 dneh od nastanka taksne obveznosti, uveljavljala povrnitev stroškov sodne takse od tožene stranke kot del pravdnih stroškov. Tega tožeča stranka ni storila, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev sodne takse.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da ni mogla priglasiti stroškov sodne takse, ker so bili plačilni nalogi za plačilo taksne obveznosti tožnikom in tožnicam poslani šele po koncu postopka na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je napačno odmerilo takso. Upoštevati bi moralo vrednost spornega predmeta 299,20 EUR, kar pomeni, da taksna obveznost za vsakega tožnika in tožnico znaša 18,00 EUR in ne 52,00 EUR, o čemer se je pooblaščenka pozanimala že ob vložitvi tožbe pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Po prvem odstavku 36. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl. - ZST-1) ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati ali je plačal takso, višjo od predpisane in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od teh situacij. Ne gre za primer, ko bi tožeča stranka plačala takso, višjo od predpisane. Upoštevajoč vrednost spornega predmeta v znesku 475,00 EUR, in sicer 299,20 EUR iz naslova odtegnjenih zneskov za organizacijo prevoza na delo in 176,40 EUR iz naslova premalo izplačanega dodatka za delovno dobo, sodna taksa za postopek na prvi stopnji v višini 2,0 količnika za odmero takse po tar. št. 2311 ZST-1 znaša za vsakega tožnika in tožnico 52,00 EUR. Ne drži pritožbena navedba, da vrednost spornega predmeta znaša zgolj 299,20 EUR, saj je tožeča stranka s spremembo tožbe zahtevala še plačilo 176,40 EUR iz naslova premalo izplačanega dodatka za delovno dobo. Po tretjem odstavku 32. člena ZST-1 se v primeru spremembe vrednosti predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka kot vrednost za plačilo takse vzame povečana vrednost. 6. Po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor plača takso za pravno sredstvo in s tem pravnim sredstvom uspe, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ta določba stranki ne daje upravičenja do vračila takse za postopek na prvi stopnji, saj se nanaša na postopek s pravnim sredstvom. Do vrnitve sodne takse po navedeni določbi tudi ni upravičena stranka, ki bi ob pravočasni priglasitvi stroška v postopku lahko dosegla povrnitev takse od nasprotne stranke. Tožeča stranka bi lahko pravočasno, to je v 15 dneh od nastanka taksne obveznosti, uveljavljala povrnitev stroškov sodne takse od tožene stranke kot del pravdnih stroškov. Tega tožeča stranka ni storila, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev.

7. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).