Jedro

Ker je poprejšnje soglasje zdravstvenega inšpektorja za predmetno gradnjo upoštevalo vse potrebne sanitarno-tehnične in zdravstveno-tehnološke parametre tudi z vidika navedb tožnikov, ki se nanašajo na odvzem svetlobe, s svojimi ugovori v zvezi z odmikom predmetnega prizidka ne moreta uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 92/99-11 z dne 21.1.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 15.2.1999, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper odločbo Upravne enote N.G. z dne 13.8.1997. Z njo je bilo izdano lokacijsko dovoljenje R. in V.P. iz V. za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši na zemljišču s parc. št. 2470/2 k.o. V. pod v dovoljenju navedenimi pogoji. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in drugi, v nadaljevanju: ZUN) v 2. odstavku 54. člena med drugim določa, da se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave in druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Po 1. odstavku 55. člena ZUN pa mora biti lokacijska dokumentacija med drugim pripravljena na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da obravnavana lokacija leži v območju, ki se ureja na podlagi in v skladu z določbami Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na širšem mestnem območju N.G. (Uradno glasilo št. 8/93, 1/96 in 11/96 - PUP). Parc. št. 2470/2 k.o. V. leži v urejevalni enoti VR 3/1.2: obcestni pas I, v kateri so stavbna zemljišča primarno namenjena pozidavi. Objekt, ki je predmet spora, je od posestne meje tožnikov oddaljen 4 m in je lociran v skladu s 3. odstavkom 24. člena PUP. Iz pridobljenih soglasij in mnenja izhaja, da so bili v postopku upoštevani vsi sanitarno - tehnični in zdravstveno - tehnološki parametri, ki se nanašajo na odvzem svetlobe. Na podlagi podatkov v upravnih spisih sodišče prve stopnje ne dvomi o pravilno ugotovljenem dejanskem stanju v upravnem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Pritožnika v pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev brez glavne obravnave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu. To je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Če bi bila razpisana glavna obravnava, senat ne bi mogel mimo trditev, da so v soglasjih navedeni parametri nepreverjeni in njihova uporaba pomeni za pritožnika poseg v njuno ustavno pravico do zdravega okolja. Samo dejstvo, da je konfiguracija terena ravnina, naravnost zahteva, da se praviloma določen 4-metrski odmik ustrezno poveča. V sodbi napisana obrazložitev je neživljenjska. Načrtovana gradnja v zgodnji pomladi, jeseni in zimi jemlje sonce in osvetlitev najvitalnejšim delom nepremičnin obeh pritožnikov in jim bo trajno onemogočila njihovo uporabo in uživanje. Tega tudi kakršnakoli odškodnina ne more nadomestiti. Trditev v sodbi, da je morebitno motenje posesti in morebitna škoda stvar civilnega postopka, je neosnovana in za oba pritožnika žaljiva. Predlagata, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, ali da sodbo razveljavi in tožbi po opravljeni obravnavi v celoti ugodi.

Tožena stranka in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Pritožbeno sodišče se strinja z navedenimi razlogi in jih ne ponavlja. Ker je bilo po presoji sodišča prve stopnje v postopku za izdajo spornega lokacijskega dovoljenja dejansko stanje popolno ugotovljeno, saj so bila pridobljena vsa za odločitev o zahtevku investitorja potrebna soglasja, med le-temi tudi soglasje zdravstvenega inšpektorja, stranke pa v tožbi in ne v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale, so bili izpolnjeni pogoji za odločanje tega sodišča brez glavne obravnave v smislu 2. odstavka 50. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - ZUS). Zato ugovor o kršitvi pravil postopka ni utemeljen. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, ki povzema ugotovitve tožene stranke, da so pogoji za predmetno gradnjo, razvidni iz lokacijske dokumentacije, v skladu z določbami PUP in da so bili v postopku upoštevani vsi sanitarno-tehnični in zdravstveno-tehnološki parametri, ki se nanašajo na odvzem svetlobe tožnikoma. 3. odstavek 24. člena PUP določa, da morajo biti objekti od parcelne meje odmaknjeni za toliko, da s tem ni motena sosednja posest. Praviloma znaša odmik od parcelne meje 4 m, upoštevaje konfiguracijo terena, velikost in racionalno rabo parcele ter medsebojno razdaljo objektov. Najmanjši odmik znaša 2 m. V skladu s to določbo PUP je bil v lokacijski dokumentaciji upoštevan odmik od parcelne meje 4 m. Sodišče prve stopnje povzema tudi ugotovitev tožene stranke, da je Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije v Ljubljani po pregledu predloženega spisa in po opravljenem ogledu podal mnenje z dne 27.1.1999, s katerim je potrdil, da je poprejšnje soglasje zdravstvenega inšpektorja Območne enote N.G. k lokacijskemu dovoljenju za predmetno gradnjo vsebinsko pravilno in ustrezno, saj je upoštevalo vse potrebne sanitarno - tehnične in zdravstveno tehnološke parametre tudi z vidika navedb tožnikov, ki se nanašajo na odvzem svetlobe. Zato tožnika s svojimi pritožbenimi ugovori, ki se vsi nanašajo na odmik predvidenega prizidka in v zvezi s tem na osončenje njunih nepremičnin, ne moreta uspeti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 73. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.