Jedro

V primeru, ko se nadzorovana obravnava še ni pričela izvajati, je možno hujši ukrep izreči le ob pogoju, da se je zdravstveno stanje udeleženke poslabšalo tako, da z nadzorstveno obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme na varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda Y., ki jo je dolžan sprejeti, in sicer najdlje za čas šest (6) mesecev, šteto od dneva sprejema.

2. Zoper sklep je udeleženka vložila pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pred drugim sodnikom. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje dne 7. 2. 2018 že izdalo sklep, s katerim je ugodilo predlogu UKC X in nasprotno udeleženko sprejelo v nadzorovano obravnavo, ki jo bo izvajala Univerzitetna psihiatrična klinika L. Odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvedenskega mnenja dr. M. K., udeleženko je tudi zaslišalo. Med mnenjem izvedenca K. in mnenjem v tem postopku postavljenega izvedenca B. B., so izrazita neskladja. Izvedenec B. je menil, da udeleženka ni sposobna vključitve v nadzorovano obravnavo, nasprotno pa je bilo stališče izvedenca K. ter UKC X, kakor tudi njenega tedanjega lečečega zdravnika A. A. Pri odločitvi z dne 7. 2. 2018 je sodišče prve stopnje upoštevalo mnenje izvedenca K., udeleženko je tudi zaslišalo in ocenilo, da obstojijo vsi pogoji za sprejem udeleženke v nadzorovano obravnavo ter v posledici zavrnilo predlog Centra za socialno delo, za sprejem udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Glede na navedeno izrazito neskladje bi moralo sodišče prve stopnje to odločilno vprašanje razčistiti z zaslišanjem obeh izvedencev, pa tudi z zaslišanjem prejšnjega lečečega zdravnika dr. A. A. Sodišče ni pojasnilo, kaj naj bi bil razlog za takšno spremembo v odločitvi, glede na to, da je od izdaje prejšnjega sklepa minilo manj kot deset mesecev. K pritožbi prilaga izjavo C. C. (ki naj bi jo udeleženka pridobila šele po končanem naroku), v kateri ta izjavlja, da bo udeleženki pomagal, ko bo zunaj bolnišnice in da se nanj lahko vedno zanese. Poleg tega udeleženka še pojasnjuje, da je v stikih tudi z bratrancem in sestrično, tako da v času izvajanja nadzorovane obravnave izven bolnišnice, nikakor ne bo socialno izolirana. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena, sicer pa je sodišče kršilo tudi 3. člen Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ko jo je namestilo v varovani oddelek Socialno varstvnega zavoda Y., čeprav je ta prezaseden, v posledici česar udeleženki ne bo mogel nuditi ustrezne strokovne pomoči. 3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pri udeleženki (rojeni leta 1964) so bili ugotovljeni znaki panaroidne shizofrenije. Zaradi tega je bila večkrat zdravljena. Januarja 2012 je v stanju neprištevnosti zagrešila kaznivo dejanje uboja (matere), v posledici česar ji je sodišče izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki se je iztekel z dnem 11. 12. 2017, izvajal pa se je v UKC X (Oddelek za psihiatrijo, Enota za forenzično psihiatrijo). Po izteku varnostnega ukrepa, je UKC X v dobro udeleženke predlagal izrek ukrepa nadzorovane obravnave v skladu z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr), CSD, kot njen stalni skrbnik (v letu 2012 je bila udeleženki v celoti odvzeta poslovna sposobnost), pa je podal predlog za sprejem udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 7. 2. 2018 predlog CSD zavrnilo, ugodilo pa predlogu UKC X in odločilo, da se udeleženko sprejme v nadzorovano obravnavo, ki jo bo izvajala Univerzitetna psihiatrična klinika L. (v nadaljevanju UPK), za koordinatorki pa določilo D. D. in E. E., obe zaposleni v UPK in sprejelo tudi načrt nadzorovane obravnave. V februarju 2018 je bila nato udeleženka (z njenim soglasjem) premeščena na odprti oddelek UPK. Še predno se je začela nadzorovana obravnava izvajati, je UPK dne 16. 5. 2018 pri sodišču podala predlog, da se udeleženko namesti na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, saj po mnenju koordinatork ter specialistke psihiatrinje, nadzorovane obravnave v domačem okolju ne bo mogoče varno izvajati. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo. Odločitev je preuranjena.

6. Sodišče prve stopnje je po poteku ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja, že dne 7. 2. 2018 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se udeleženko (zaradi postopnega vključevanja v življenje v zunanjem okolju) sprejme v nadzorovano obravnavo, ki jo bo izvajala UPK. Izrečeni ukrep se lahko spremeni ob pogojih iz 88. člena ZDZdr. Ta določa, da če oseba ne upošteva navodil oziroma zahtev koordinatorja nadzorovane obravnave in je zaradi tega ogroženo njeno zdravje ali če se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice; ob izpolnjenih pogojih iz 53. člena tega zakona, direktor psihiatrične bolnišnice po obvestilu zagotovi, da se izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, sodišče pa lahko odloči tudi o drugih zakonsko predvidenih ukrepih, tudi o ukrepu sprejema v socialno varstveni zavod brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Ker se v konkretnem primeru nadzorovana obravnava še ni pričela izvajati, je možno hujši ukrep izreči le ob pogoju, da se je zdravstveno stanje udeleženke poslabšalo tako, da z nadzorstveno obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja. O tem pa izpodbijani sklep nima dovolj razlogov.

7. Kot je razumeti izpodbijani sklep, je bil odločilni razlog za izrek hujšega ukrepa dejstvo, da bi se zdravstveno stanje udeleženke hitro poslabšalo, če bi opustila jemanje zdravil, stalnega nadzora nad tem pa ji v primeru nadzorovane obravnave ni mogoče zagotoviti, in dejstvo, da v svojem domačem okolju nima razvite socialne mreže (nima prijateljev, s sorodniki (sestrično, bratrancem) nima rednih stikov). Sodišče je (ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenca B.) zaključilo, da udeleženki v domačem okolju (je lastnica stanovanja v L.) ne bi bilo mogoče urediti ustreznega nadzora nad jemanjem terapije in ji pomagati, da bi uspešno (brez povzročanja težav sebi in drugim) samostojno živela. Gre za okoliščine, ki so obstajale tudi v času prvega odločanja sodišča prve stopnje in ki jih je sodišče pri svoji odločitvi tudi upoštevalo. Zavedalo se je, da udeleženka potrebuje več kot občasni nadzor, pojasnilo, da se bo moral izvajalec nadzorovane obravnave temu prilagoditi, ni pa to neizvedljivo v praksi, pa tudi, da predlagani načrt nadzorovane obravnave, vključuje tudi podporo pri funkcioniranju udeleženke v domačem okolju, ki ga lahko predstavlja tudi stanovanjska skupnost. V čem so se navedene okoliščine bistveno spremenile, sodišča prve stopnje ni dovolj pojasnilo. Da mora udeleženka še naprej redno jemati zdravila (tudi v depo obliki - v obliki injekcije, po kateri ostane zdravilo v telesu nekaj tednov), ni sporno, da tega v nadzorovani obravnavi ni mogoče kontrolirali (da je to mogoče, je menilo sodišče ob prvem odločanju), sodišče konkretno in prepričljivo ne pojasni1. Kot rečeno pa načrt nadzorovane obravnave obsega podporo tudi pri funkcioniranju v domačem okolju.

8. Oba izvedenca (dr. K. in dr. B.) ugotavljata, da pozitivnih simptomov bolezni (religioznih blodenj, prisluhov ...) pri udeleženki ni več zaznati. Še vedno pa so prisotni negativni simptomi, kar pomeni, da so se določene aktivnosti in veščine znižale ali zmanjšale (postala je pasivna in socialno izolirana). Pri tem pa izvedenec dr. K. meni, da negativnih simptomov ni mogoče zdraviti z zdravili, ampak le v domačem okolju, saj je njeno zdravstveno stanje sicer predobro za namestitev v varovani oddelek, kjer bi se negativna simptomatika samo še poslabšala. Nasprotno temu pa izvedenec dr. B. meni, da je možnost, da bi se udeleženka privadila na samostojno življenje minimalna, da obstaja velika nevarnost, da bi prepuščena sama sebi hitro zapadla v psihično krizo, soočenje s socialno izolacijo in socialno nespretnostjo pa bi zanjo predstavljala dodatno travmo. Kot optimalni ukrep predvidi namestitev v socialno varstveni zavod. Gre za mnenji strokovnjakov podanimi le z nekajmesečnim razmikom (pri čemer ni bilo ugotovljenih bistveno spremenjenih okoliščin na strani udeleženke). Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da bi bilo potrebno navedena nasprotja razčistiti še z zaslišanjem lečečega zdravnika udeleženke v času njenega bivanja v UKC X, dr. A. A., pa tudi izvedenca dr. K. (po potrebi tudi s soočenjem obeh izvedencev in lečečih zdravnikov) in/ali pa tudi s postavitvijo še tretjega izvedenca (glede na to, da gre pri namestitvi v socialno varstveni zavod brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, za bistveno hujši ukrep kot je prvotno izrečeni, upoštevaje seveda tudi naravo udeleženkine bolezni).

9. Kot vzrok za spremembo ukrepa je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi izpoved oddelčne zdravnice in trditve v mnenju psihiatrinje G. G. iz UPK, da je udeleženka nepredvidljiva, dogovorov na oddelku ne upošteva, odhaja v svoje stanovanje, o čemer osebju ne poroča, prikriva vabila s strani CSD in sodišča, čeprav ji osebje ponuja pomoč pri urejanju financ in stanovanja, v večernem času je gledala film z nasilno krvavo vsebino, kar je komentirala kot običajen film, odklonila je jemanje zdravil pred osebjem.2 Tudi do teh dejstev (v smislu spremenjenih okoliščin), naj se v nadaljevanju oba izvedenca (pa tudi novi izvedenec, če bo postavljen), izrecno opredelita.

10. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da iz podatkov spisa (odločba CSD z dne 28. 9. 2018, priloga C1) izhaja, da je bila udeleženki delno vrnjena poslovna sposobnost s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26. 9. 2018. Udeleženka ima omejitev le še v pravnem prometu glede sklepanja pravnih poslov, ki se nanašajo na nepremičnine ter glede sklepanja ostalih pravnih poslov, katerih vrednost presega 600,00 EUR. Pritožbeno sodišče meni, da bi bilo smiselno, da sodišče vpogleda tudi v ta spis in se seznani tudi z mnenjem tam postavljenega izvedenca.

11. Glede na vse povedano, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Ponovljenega postopka ni opravilo samo, ker je okrajno sodišče tisto, ki bo postopek lahko najhitreje ponovilo (prvi odstavek 33. člena ZDZdr), kot je to predlagala tudi udeleženka sama. Natančnejši napotki za delo sodišča v novem postopku, glede na obrazloženo, niso potrebni. Pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, da bi zadevo dodelilo drugemu sodniku (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZZDdr).

12. O stroških pritožbenega sodišča bo odločilo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 3 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi morala opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Iz poročila UPK z dne 10. 5. 2018 (priloga A2), ki je bilo podlaga za predlog za spremembo ukrepa, izhaja potrditev udeleženkinih trditev, da je redno jemala terapijo, četudi ni imela nadzora. 2 Pri čemer sicer iz poročila UPK z dne 10. 5. 2018 (priloga A2) kot rečeno, izhaja, da je kontrola potrdila udeleženkine navedbe glede rednega sprejemanja terapije.