Jedro

Tožnik toženki v tožbi utemeljeno očita, da mu pred izdajo odločbe ni omogočila, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, na katere je oprla svojo odločitev.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za kulturo št. 61512-5/2015-21 z dne 29. 9. 2016 se odpravi in vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo prijavitelja A., ki ga vodi A.A., za vpis tujega samostojnega novinarja (tožnika), ki občasno biva v Republiki Sloveniji na naslovu ..., v register tujih dopisnikov. Hkrati je ugotovila, da so bili stroški postopka v višini 22,66 evrov plačani.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka obravnavala prošnjo za podaljšanje vpisa tožnika kot tujega samostojnega novinarja in da je v postopku ugotovila, da se navedbe urednika navedenega almanaha in tožnika ne ujemajo, zaradi česar je zaprosila za pomoč slovensko veleposlaništvo v Kijevu. Navaja, da je ugotovila, da je A. v lasti podjetja B., registriranega v Bolgariji, ki pa ni medij ali tiskovna agencija v smislu določb 121. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed). Nadalje navaja, da je navedeno bolgarsko podjetje, ki je v Ukrajini v letu 2015 ustanovilo tiskan medij A., junija izdalo brezplačnik, ki je pisan v mešanici ukrajinskega, ruskega in bolgarskega jezika, v njem pa ni nobenega zapisa o Sloveniji. Ugotavlja, da je vložnik pravni subjekt, ki je registriran v Bolgariji in ne opravlja medijske dejavnosti.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njej navaja, da je medij A. registriran za tisk tiskanih medijev in opravlja medijsko dejavnost, kar dokazuje s prevedenim pismom Ministrstva za pravosodje iz Ukrajine. Pripominja, da je lahko v Ukrajini ustanovitelj tiskanega medija katerikoli pravni subjekt, ne da bi bilo zato treba izpolnjevati dodatne pogoje. Trdi, da je zaposlen ter da sodeluje in opravlja storitve kot tuj dopisnik za navedeni tuji medij. Njegovi prispevki naj bi bili razvidni iz spletne strani "...". Meni, da toženka le na podlagi kopije almanaha ne more soditi, ali dela za navedeni medij, in da je predložil vse potrebne dokumente. Uveljavlja tudi, da mu pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost, da se o zadevi izjasni ter navaja dejstva in predloži dokaze, na podlagi katerih bi toženka lahko pravilno odločila. Trdi še, da je toženka s svojo odločitvijo prekoračila svoja pooblastila in da ni pristojna za presojo vsebine medija, s katerim dopisnik sodeluje, ter da s tem postopkom ni dovoljeno onemogočati in preprečevati opravljanja dopisniškega dela.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe. Sklicuje se na določbe 121. in 123. člena ZMed ter povzema dosedanji potek postopka. V tem okviru navaja, da je vlogo za vpis tožnika v razvid 22. 10. 2015 vložilo dopisništvo A., da je bil 26. 10. 2015 izdana odločba o vpisu v register za čas od 22. 10. 2015 do 22. 10. 2016, da je tožnik nato začel urejati še vpis v register za svojo ženo ... in direktorja dopisništva ... ter da se je v letu 2016 začel še postopek za podaljšanje vpisa v register tujih dopisnikov za tožnika. Ker so bile ugotovljene številne nejasnosti, je bil tožnik pozvan k dopolnitvi, toženka pa je informacije prejela tudi s strani Ministrstva za notranje zadeve in slovenskega veleposlaništva v Kijevu. Na podlagi navedenega je ugotovila, da je ustanoviteljica almanaha družba B. iz Bolgarije. Ker prijavitelj dopisništvo A. ni pravna oseba in ker njegov ustanovitelj vloge ni podal, je vlogo zavrgla.

5. Tožba je utemeljena.

6. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla vlogo, ki jo je za vpis tožnika v register tujih dopisnikov oziroma za podaljšanje vpisa v ta register A. iz Dnipropetrovska, ki ga vodi A.A., in sicer ker je presodila, da ne gre za upravičenega vlagatelja iz drugega odstavka 123. člena v zvezi s 121. členom ZMed.

7. V obravnavani zadevi je toženka odločala o vlogi tujega medija za vpis tujega dopisnika v register tujih dopisništev in dopisnikov (v nadaljevanju register) na podlagi drugega odstavka 123. člena ZMed. Po tej določbi ZMed predlog za vpis tujega dopisnika v register vloži uprava tujega medija ali tuje tiskovne agencije, pri kateri je dopisnik zaposlen. Tuji dopisnik, ki ni zaposlen pri tuji tiskovni agenciji ali izdajatelju tujega medija in nima sklenjene ustrezne pogodbe za izvajanje dejavnost, lahko sam zaprosi za vpis v register le izjemoma pod pogoji, ki so določeni v osmem odstavku 123. člena ZMed.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je toženka tožniku, ki sicer ni predlagatelj obravnavanega postopka, temveč naj bi bil po predlogu predlagatelja kot tuj dopisnik vpisan v register, priznala položaj stranskega udeleženca v tem upravnem postopku, saj mu je izpodbijani sklep tudi vročila osebno po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

9. Tožnik toženki v tožbi utemeljeno očita, da mu pred izdajo odločbe ni omogočila, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, na katere je oprla svojo odločitev. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v upravnem spisu je namreč razvidno, da je toženka dejansko stanje, na katero je oprla svojo odločitev, ugotavljala z dodatnimi poizvedbami. Ker pa o teh ugotovitvah, na katere je v nadaljevanju oprla svojo odločitev, tožnika ni seznanila pred izdajo odločbe in mu omogočila, da se o njih izjav, ga je s tem prikrajšala za pravico do izjave v postopku.

10. Pravica do izjave izhaja iz načela zaslišanja stranke in je ena od temeljnih pravic v upravnem postopku. Po prvem odstavku 9. člena ZUP je še pred izdajo odločbe treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Tretji odstavek navedenega člena ZUP še določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP pa se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

11. Glede na to, da je po pojasnjenem izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka, je sodišče tožbi že iz tega razloga na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, odpravilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo v ponoven postopek toženki ne da bi hkrati presojalo pravilno uporabo materialnega prava. V ponovnem postopku bo toženka morala tožniku omogočiti, da se še pred odločitvijo seznani in izjavi o pravno odločilnih dejstvih.

12. O vračilu plačane sodne takse bo sodišče skladno s 37. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) po uradni dolžnosti odločalo posebej, in sicer po prejemu podatkov o tožnikovem bančnem računu.